V naravo se podajo izkušeni rekreativci, pa tudi takšni, ki redne vadbe sicer ne izvajajo, zato so pri njih pogoste športne poškodbe. No, da ne bo pomote, pogosto se poškodujejo tudi vešči športniki.

Nordijska hoja je priljubljen način rekreacije. (Foto: Reuters)

Začnite z ogrevanjem

Preden začnete s športno aktivnostjo, se morate primerno obleči in obuti. Jutra in večeri so še hladni, zato nikar ne pojdite na tek v kratkih rokavih, temveč oblecite še tanjšo jakno ali pulover. Obutev mora biti udobna in namenjena športnim aktivnostim.

Vsako športno aktivnost začnite z ogrevanjem. S t. i. „strechingom“ oziroma vajami raztezanja ogrejemo manj prožne in lene mišice ter vezi. Nikar ne začnite teka ali drugih aktivnosti neogreti, saj s tem močno povečate možnosti poškodb.

"Začnite z lažjim tekom ali hojo!" priporoča travmatolog Blaž Iskra.

Travmatolog in Popov zdravnik Blaž Iskra priporoča:

"Pomembno je tudi stopenjsko obremenjevanje, kar pomeni, da pričnemo z lažjim tekom ali celo hojo in nato postopno povečujemo tempo in tudi čas obremenitve oziroma razdaljo – velja za individualne športe (tek, kolesarjenje ipd.). Pri kontaktnih športih (igre z žogo) pa je potrebna še posebna previdnost, saj je tu večja možnost poškodb, nastanka katerih ne moremo preprečiti ali omiliti v tolikšni meri kot pri individualnih športih."

Med aktivnostjo pa popijte dovolj tekočine, prav tako morate dovolj piti po vadbi.

Najpogostejše poškodbe

Žulji in poškodbe nohtov: so zelo zoprni in zelo bolijo. Nastanejo zaradi trenja med robom copata in kože. Žulje lahko zavarujete z obliži, nikar pa jih ne oskrbujte sami, torej jih ne predirajte – raje obiščite svojega zdravnika.

Zvini: pri zvinih se pretegne ali strga krita, ki je povezovalno tkivo med eno in drugo kostjo. Pri zvinu nas močno boli, pojavijo se lahko modrice, sklep oteče, gibljivost pa je zelo omejena.

Pretegnjene mišice: do nategnjene ali pretrgane mišice ali kite pride zaradi preobremenitve oziroma pretiravanja z vadbo. Mišica zelo boli, lahko se pojavijo mišični krči ali izguba mišične moči.

Poškodbe kolena: Do poškodb kolena pride najpogosteje zaradi preintenzivne vadbe, neprimernega raztezanja pred vadbo, največkrat pa zaradi naglih reakcij (skokov, obratov). Možne so različne poškodbe kolena:

-poškodbe vezi (notranje kolenske, zunanje kolenske, sprednja križna vez in zadnja križna vez),
-poškodbe meniskusa (raztrganine so lahko prečne, vzdolžne, lahko gre za zmečkanine),
-poškodbe hrustanca (lahko poči, se zmečka ali odtrga),
-izpah pogačice (gre za pomik pogačice iz njenega položaja)

Vnetje pokostnice (pri vnetju pokostnice se bolečine pojavijo v piščali)

Poškodba kolena zelo boli.

Travmatolog Blaž Iskra je povedal: "V primeru poškodbe, npr. zvina gležnja, kolena ..., je treba poškodovani del razbremeniti, hladiti in povijati ter vzeti nekaj proti bolečinam. Večina teh zvinov navadno ne potrebuje specialističnega pregleda (travmatolog, ortoped ) – izjema so kontaktni športi. V kolikor pa po poškodbi ne bi mogli obremeniti noge in so boleči kostni deli pri gležnju, kolenu, potem je najbolje, da greste k osebnemu zdravniku, ki vas bo usmeril na specialista."

Kdaj si vzeti počitek?

Z vadbo je treba prenehati takoj, ko se pojavi bolečina. Kot je povedal dr. Iskra, je treba poškodovano področje:

- hladiti (z ledom, mrzlimi obkladki) vsaj 10 do 20 minut, ohlajanje v mrzli vodi naj traja 10 do 15 minut;
- povijanje (povijanje elastičnega povoja preprečuje zatekanje tkiva);
- dvig (dvig poškodovanega dela ugodno vpliva na zmanjšanje otekline).

Po koncu treninga se morate preobleči in poskrbeti za dovolj tekočine. Nikoli ne treniraje, če ste preutrujeni, ali je zunaj premokro, torej spolzko. S tem povečujete možnost poškodb.

Rekreacije pa ne opustite, ko boste začutili prve bolečine po vadbi ("muskelfiber"), temveč jo – po svojih zmožnostih – nadaljujte. Rezultati dobrega počutja bodo hitro tu.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na našem FORUMU.