Glivice se lahko pojavijo med prsti na nogah, kjer je vlaga, in se preselijo na nohte. (Foto: iStockphoto)

Glivice se lahko pojavijo med prsti na nogah, v dimljah, ob nohtih in pod prsmi. Tam, kjer je vlaga, pravi dermatologinja dr. Metka Adamič. Za njih so bolj dovzetni debeli ljudje, sladkornih bolniki, pogosto se pojavljajo pri otrocih in ljudeh, ki so pogosto v stiku z živalmi (kmetje, veterinarji itd.), pa tudi pri športnikih, ki se veliko gibljejo v športnih objektih in kopališčih.

Mag. Metka Adamič, dermatovenerologinja, ki se ukvarja s kožnimi boleznimi in z laserskimi posegi na področju dermatovenerologije pravi, da so za glivice bolj dovzetni debeli ljudje, sladkorni bolniki, športniki, otroci in ljudje, ki so pogosto v stiku z živalmi.

Kako pride do okužbe?

Do okužbe pride, ko pridejo glivične spore, ki se nahajajo v našem okolju, v stik s kožo. Podobno kot rastlinska semena v toplem in vlažnem okolju vzklijejo in začno rasti v rastlino, se tudi spore v takšnem okolju spremenijo, glivični elementi pa se razrasejo v zgornjih plasteh kože in povzročijo njeno vnetje.

Kako se kaže vnetje?

Okužba z glivicami je lahko blago izražena, tako da je posamezniki niti ne opazijo. Spregledajo blago rdečino med prsti nog in luščenje (zlasti med tretjim in četrtim ali četrtim in petim prstom). Pozorni postanejo šele, ko se pojavi belkasto obarvanje, ko koža nabrekne in začne pokati. Pojavijo se lahko dokaj ostro omejena pordela žarišča s poudarjenim robom in luščenjem. Predvsem na robovih se lahko pojavljajo drobni mehurčki, luščenje je lahko tudi izrazitejše. Žarišča se širijo na stopalo in na stranske dele stopala.

Včasih nastanejo s tekočino napolnjeni mehurji. Koža se lahko zaradi glivične okužbe zadebeli in marsikdaj razpoka. Takšna okužba se zlahka prenese na nohte: začne se najprej na enem nohtu in se postopoma razširi na druge. Nohtne spremembe navadno niso boleče, ko pa noht postane zadebeljen, lahko pritisk nanj povzroči bolečino.

Kakšno je zdravljenje?

Ni tako daleč nazaj, ko ni bilo na voljo nobenih učinkovitih zdravil za zdravljenje glivičnih okužb kože in nohtov. Zdravila, ki so bila na razpolago, so imela številne resne stranske učinke in so jih uporabljali le izjemoma. Na srečo pa so v zadnjih desetlejtjih v svetu in tudi pri nas na razpolago sodobna zdravila za zdravljenje glivičnih obolenj kože in nohtov, kot so triazoli itrakonazol, flukonazol ter alilamin terbinafin. Sodobna zdravila za sistemsko zdravljenje so varna, stranski učinki so redki, med njimi se največkrat pojavljajo slabost in prebavne težave. Zdravljenje z njimi je kratko, učinkovito in varno.

Okužbe nohtov na nogi običajno zahtevajo najdaljše zdravljenje s tabletkami, ki lahko traja celo 4 mesece ali več. Pomembno je, da oboleli upošteva zdravnikova in farmacevtova navodila, da predpisana zdravila redno in dovolj dolgo uporablja oziroma jemlje. Le tako lahko obolenje ozdravimo in preprečimo ponovitev. Če zdravljenje prehitro opustimo, ko na primer na koži izginejo znaki okužbe (srbenje, luščenje, rdečina), se okužba lahko ponovi, saj glivic še nismo povsem odpravili. Seveda samo jemanje zdravil in mazanje z zdravilnimi pripravki ne zadostuje za uspešno odpravljanje težav. Bolniki morajo upoštevati tudi nekatere splošne napotke glede nege.

Glivicam ste predvsem izpostavljeni na skupnih kopališčih, telovadnicah, zdraviliščih in v hotelih. (Foto: iStockphoto)

Kakšna je nega nog, če imamo glivice?

Bolnikom z glivično okužbo nohtov in stopal priporočamo vsakodnevno umivanje stopal, sredstva za umivanje nog naj bodo kisla, s pH pod 7. Z njimi ustvarimo kislo okolje, ki za glivice ni ugodno. Po umivanju je treba skrbno osušiti kožo med prsti nog. Priporočamo tudi nanašanje negovalnih posipov (pudrov), ki dobro absorbirajo vlago. Obutev naj bo nogam prijazna tudi v zimskih mesecih, poleti pa čim bolj odprta in zračna.

Nogavice naj bodo bombažne, takšne, ki jih je mogoče prekuhati. Priporočljiva je redna preventivna uporaba antimikotikov v razpršilcu ali posipov za notranjost obutve. Obuvala lahko razkužimo tudi na naslednji preizkušen način, ki so ga poznale že naše babice: vanje namestimo naftalinske kroglice proti moljem, obuvala za 3 dni zapremo v najlonsko vrečko, kasneje jih prezračimo, da odstranimo vonj po naftalinu.

Nohtov ne smemo prirezovati prekratko. Na nogah naj bodo oblikovani ravno. Odsvetujemo prirezovanje obnohtne kožice. Imejmo lastne škarjice ali ščipalke za nohte, ne sposojajmo si tujih. Odsvetujemo rezanje obnohtne kožice. Ob tem jo namreč lahko ranimo, dodatno se njena zaščitna vloga okvari še ob pogostem namakanju in uporabi agresivnih detergentov, mil ali čistil. Pot za kakršno koli okužbo je tako odprta.

Ob pedikuri si nikar ne sposojajte tujih škarjic, ampak uporabljajte svoje. Odsvetujemo tudi rezanje obnohtne kožice. (Foto: iStockphoto)

Kako preprečiti, da ne okužimo drugih?

Zelo pomembno je upoštevati navodila glede preprečevanja okužb z glivicami. Vemo namreč, da so vir okužb velikokrat hotelske sobe, telovadnice, garderobe in javna kopališča, kamor različni kopalci vnašajo bakterije, glivice in viruse. Omenjeni mikroorganizmi se v vodi s primerno temperaturo in številnimi odluščenimi delci kože zelo hitro razmnožujejo.

Seveda v bazenih skrbijo za nenehno čiščenje vode in površin okoli bazenov, vendar pa ni nobenega dvoma, da se posamezniki tam najpogosteje okužijo. Verjetno bi bilo takšnih okužb manj, če bi se vsi obiskovalci pred vstopom v bazen stuširali in stopili skozi vodno bariero. Vemo pa, da okužbo z mikroorganizmi olajšuje zmehčanje kože zaradi namakanja v vodi.

Velikokrat zadošča za preprečitev okužbe že dosledna nošnja primernih obuval, to velja za prostore, kjer sicer radi hodimo bosi.

Kako glivice vplivajo na bolnikovo samopodobo?

"Vse kožne bolezni nedvomno močno vplivajo tudi na psiho obolelih posameznikov, njihovo socialno vključevanje, zaposlovanje, športne aktivnosti, odnose in podobno. Zato je pomembno, da na bolnike gledamo skozi »širokokotno lečo« in ne le skozi ozek pogled na konkretno težavo oziroma žarišče na koži. Njihove stiske so nemerljive in pri njihovem zaznavanju nam pogosto pomaga le intuicija.

Tistih petnajst, dvajset minut, kolikor smo običajno na voljo bolniku, ki nas obišče, velikokrat ni dovolj. In velikokrat ni dovolj eno srečanje, da lahko vsaj približno ocenimo stopnjo bolnikovega problema. Le tako se lahko lotimo pomoči. Najlaže je na hitro predpisati zdravila in zapreti vrata. Tega pa si ne smemo dovoliti, sploh če ljubimo svoje poslanstvo in če se zavemo, da nam človek, ki se je bil pripravljen pred nami razgaliti, dopusti, da vstopimo v njegov intimni prostor, in pričakuje od nas zaupanje in vsestransko pomoč," meni dr. Meta Adamič.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.