Srce je samo za pest velika črpalka, ki na minuto prečrpa okrog 5 litrov krvi in na dan utripne okrog 100 tisočkrat.

Predvsem z leti bi morali svojemu srcu nameniti več pozornosti. Razumljivo je namreč, da se srce stara, tako kot se starajo vsi organi v telesu. S staranjem se srčna mišica malo zadebeli, predvsem pa postane bolj toga. Srčne zaklopke otrdijo, včasih celo okamnijo. Vendar čezmerno telesno delo ne pospešuje teh sprememb, pač pa jih pospešujejo neaktivnost in nezdravo življenje. Zato bi za svoje srce morali poskrbeti maksimalno, pravi kardiologinja.

Kaj lahko naredimo za zdravje srca? Poglejmo nekaj nasvetov kardiologinje:

Nadzorujmo stres

Prava količina stresa nas v življenju motivira k delu, daje nam občutek, da smo polni energije, budni in pripravljeni na spopad z vsemi neugodnostmi, ki nam križajo pot. Preveč stresa pa škodi celemu organizmu. Stres zvišuje krvni tlak, pospeši bitje srca in poveča mišično napetost. Naučiti se moramo, kako prepoznati in kako obvladati prevelik stres, tako da nam ne bo škodoval. Naučiti se moramo, kako zmanjšati stres na delovnem mestu in v zasebnem življenju.

Jejmo zdravo in malo

Za zdravo srce bi morali uživati veliko sadja in zelenjave ter se odpovedati nezdravi in mastni hrani. (Foto: iStockphoto)

Živimo v delu sveta, kjer ponudba hrane močno presega potrebe, zato imamo občutek, da se hrani kar naprej odrekamo. Če bomo jedli samo, kadar je potrebno, bomo ostali vitkejši, zmanjšali bomo verjetnost, da bomo zboleli za sladkorno boleznijo, hiperholesterolemijo, visokim tlakom in metaboličnim sindromom, skratka boleznimi sodobnega časa.

Nadzorujmo krvni tlak

Tveganje za srčno-žilne bolezni se zmanjša, če imamo normalen krvni tlak, to je tlak 120/80 mm Hg ali nižji. Visok krvni tlak okvari žilno steno in olajša nastanek žilnih oblog. Da bomo ohranili krvni tlak v normalnih mejah, moramo uživati hrano z malo soli in maščob, biti moramo redno telesno aktivni, skrbeti moramo za idealno telesno težo, opustiti moramo kajenje in omejiti uživanje alkoholnih pijač (dovoljen je npr. kozarec vina dnevno). Bolniki z zvišanim tlakom morajo redno jemati predpisana zdravila in redno meriti krvni tlak.

Nadzorujmo lipidno stanje

Na srce najbolj blagodejno vpliva zmerna in redna vadba. Dovolj je že hoja v naravi.

Če smo zdravi, moramo po 20. letu testirati lipidno stanje vsakih pet let. Lipidno stanje vključuje določitev skupnega holesterola, HDL holesterola (»dober« holesterol), LDL holesterola (»slab« holesterol) in trigliceridov.

Okrepimo srce in mišice

Telesna vadba koristi vsakomur. Telo se navadi nanjo in postane močnejše in bolj učinkovito. Redna telesna aktivnost zmanjša tveganje za debelost, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, možgansko kap, osteoporozo in posamezne vrste raka. Telesna vadba spodbuja imunski sistem in pomaga v borbi proti virusnim okužbam, kot so prehlad in gripa. Če redno vadimo, se poveča raven »dobrega« holesterola in zniža raven »slabega« holesterola. Telesna vadba okrepi srce, ki bije počasneje in dela bolj učinkovito, izboljša se pretok v tkivih. Telesna aktivnost nas sicer prehodno utrudi, dolgoročno pa poveča življenjsko moč in ostrino uma, zmanjša utrujenost, napetost in nervozo, ohranja močno srčno in skeletne mišice. Med telesno vadbo se sproščajo endorfini, naravna sredstva proti bolečini, ki povečujejo občutek zadovoljstva in sreče in zmanjšajo kronične mišične bolečine. Dokazano je, da če vadimo tri ure tedensko, najbolje po pol ure na dan, izboljšamo stanje srca in žil in zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Izogibajmo se zakajenim prostorom

Stres lahko povzroča različna negativna čustvena stanja, ki vplivajo na delovanje srca. (Foto: iStockphoto)

Tveganje za srčno-žilne in druge bolezni, povezane s kajenjem, narašča s številom pokajenih cigaret. Vendar varne količine kajenja ni, škodljiv je vsak dim in tudi pasivno kajenje. Kajenje okvari steno žil, znižuje »dober« holesterol in pospešuje nabiranje maščob v žilni steni. Še posebno je kajenje škodljivo za sladkorne bolnike in ženske, ki uživajo tablete proti zanositvi. Za njih bi moralo biti kajenje prepovedano tudi v lastnih domovih!

Kakšna vadba je najboljša?

Zaradi hitrega tempa življenja velikokrat pozabimo na sebe in svoje zdravje, kar dolgoročno lahko pripelje do različnih zdravstvenih težav. Največja žrtev je velikokrat prav srce. (Foto: iStockphoto)

Redna telesna vadba ima vrsto fizioloških in psiholoških koristi. Omogoča povečano izgorevanje kalorij, zniža krvni tlak, zmanjša stres, vse to pa zmanjša tveganje za srčne bolezni. Vadba naj bo kombinirana, sestavljena iz aerobnih in anaerobnih vaj in vaj za raztezanje. Z redno aerobno telesno vadbo (kolesarjenje, hitra hoja, hoja v hrib, plavanje ...) povečamo srčno-žilno kondicijo oziroma vzdržljivost. Z razteznimi vajami pa povečamo gibljivost mišic in sklepov, zmanjšamo tveganje za padce in poškodbe in izboljšamo ravnotežje. Z anaerobnimi vajami (dvigovanje uteži, raztezanje gumijastih trakov, vadba na ustreznih orodjih ...) pa povečamo skeletno mišično maso in mišično moč.

"Velika ameriška raziskava je pokazala, da je intenzivna telesna vadba koristna za zdrave in bolnike s kroničnimi boleznimi. Vendar se moramo držati nekaterih pravil varne vadbe. Aktivnosti je potrebno prilagoditi težavam. Če smo bolni, se moramo, preden se lotimo resne vadbe, posvetovati z zdravnikom," zaključuje kardiologinja.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na našem FORUMU.