Najbolj škodljivi so konservansi, aditivi, označeni z E 200 - 297. Največ jih je v mesu in ribjih izdelkih. (Foto: iStockphoto)

Kaj sploh so aditivi

Aditiv ali prehranski dodatek je kemični dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja ali "dodajanja" arom le-temu. Aditivi so v današnji živilski nepogrešljivi. Na vsaki embalaži živila morajo biti navedeni vsi, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji živila. Oznake aditivov so največkrat navedene kot E*** (E + trimestno število). O vplivu aditivov na človekovo zdravje je znanega vedno več. Nekatere raziskave so pokazale, da so posamezni aditivi zdravju zelo nevarni in škodljivi.

Berite deklaracije

V EU je registriranih približno 1700 aditivov brez arom, saj so le-te obravnavane posebej in jih danes poznamo okoli 4500. Število aditivov se povečuje. Tempo življenja nas sili, da se vse več poslužujemo delno pripravljene hrane v kateri je največ aditivov. Izogibajte se jušnim kockam, začimbnim mešanicam in gaziranim pijačam. Še posebej bodite pozorni na aditive pri dojenčkih in otrocih. Najbolj škodljive si izpišite in jih obesite ali pričvrstite na vidno mesto, še najbolje na hladilnik.

Živilske dodatke razdelimo na več skupin

Barvila so aditivi, ki izboljšajo izgled nekaterih živil. Običajno so to sladice. (Foto: iStockphoto)

Barvila: (E 100 -180) so dodana zaradi izboljšanja senzoričnih lastnosti živila. Dodajamo jih zato, ker naravne barve v samih živilih ne prenesejo tehnološke obdelave ali pa so obarvana zgolj zaradi večje privlačnosti. Obstaja približno 40 skupin barvil, od katerih je vsaj 18 sintetičnih. Na slovenskem trgu so najpogostejša sintetična barvila v izdelkih, kot so različni prigrizki, čips, različne sladkarije, bonboni in gazirane pijače.

Konservansi: (E 200 - 297) preprečujejo razvoj kvasovk, stabilizirajo rdeče mesno barvilo mioglobin in izboljšajo vezanje vode v svežih mesnih izdelkih. S konservansi preprečujemo rast mikroorganizmov in s tem preprečimo kvarjenje živil. Sintetični, nitriti, so največkrat, največkrat uporabljeni v mesnih in ribjih izdelkih. Sulfiti, sorbati,sulfati in benzonativ pa za obstojnost sadja, zelenjave ter vina.

Antioksidanti: (E 300 - 321) preprečujejo oksidacijo. Maščoba ne bo postala žarka in sadje ne bo izgubilo barve. Kot antioksidant se dodaja askorbinska kislina (oblika vitamina C), citronska kislina in vinska kislina. Najdemo jih skoraj v vseh živilih.

Emulgatorji in emulgirane soli: (E 322 - 495) preprečujejo ločevanje vodnega dela živila od maščobnega ter tako vplivajo na stabilnost živila. To so stabilizatorji, sredstva za zgostitev in želirna sredstva ter modificiran škrob in drugi utrjevalci. Vplivajo na pocenitev tehnološkega postopka. Recimo emulgator pri peki biskvita zmanjša porabo jajc in tako je postopek kar 20 odstotkov cenejši. Omogočajo tudi mešanje »nezdružljivih« sestavin (npr. vode in olja). Čokoladi in majonezi je dodan lecitin, marmeladi, pudingu in sladoledu pa pektin. Seveda gre spet za sintetične sestavine.

Sladila in alkoholni dodatki: (E 420 - 422 in E 927 - 967). Dodani so predvsem zaradi izboljšanja okusa. Saharin najdemo v tujih brezalkoholnih pijačah, sorbitol skoraj v vsaki marmeladi. Dajejo občutek sladkosti in imajo manj kalorij. Zelo pogosti so v živilih za dietno prehrano. V svetovnem registru je 13 dovoljenih sladil. Ostali dodatki do E 1450 so snovi, s katerimi živilska industrija želi vplivati na izrazitejši okus in videz živila.

Ojačevalci okusa: (E 600 - 625) so kemikalije, ki "prevarajo" naše brbončice, saj živilu izboljšajo okus. Najbolj razširjen je natrijev glutamat, ki se uporablja v mesnih in zelenjvanih jedeh, začimbah in začimbnih mešanicah ter v sojini omaki.

E 123 je izjemno strupen aditiv in je v Ameriki prepovedan. Pri nas ga še vedno zasledimo v nekaterih čokoladah. (Foto: iStockphoto)

Dodatki, ki potencialno povzročajo raka

Pozor! E 123 je zelo strupen in je v ZDA celo prepovedan. Je barvilo, ki se imenuje “aramanth" in nima veze z zdravo raslino aramant. Velikokrat se nahaja v čokoladi, gumi bonbonih, pudingih s smetano in nekaterih topljenih sirih. Lahko povzroči astmo, ekceme in hiperaktivnost. Dokazano je rakotvoren, povzroča pa tudi poškodbe in smrt zarodkov.

E 127 ali enitrozin. Povezujejo ga s tumorjem ščitnice in poškodbami kromosomov .

E 249 ali kalijev nitrit. Rakotvoren. Povzroča težave pri dihanju, omotico in glavobol.

Pozor! E 250 ali Na nitrit. Dokazano rakotvoren in povzroča hiperaktivnost.

E 251 ali Na nitrat. Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit, ki povzroča raka.

E 252 ali kalijev nitrat. Dolgotrajnejše uživanje že majhnih količin povzroči slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju večje količine povzroči hude bolečine v trebuhu, bruhanje, mišično oslabitev, omotico in nepravilen utrip. V nekaterih primerih se v želodcu spremeni v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.

E 310, E 311 in E 312 Povzročajo vzdraženje želodca ali kože, draži živčevje in povzroča krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvorni.

Aditivom se lahko delno izognete tako, da hrano kupujete svežo na tržnici in si kuhate sveže obroke. Sliši se nekoliko iluzorno za današnji tempo življenja, vendar je to edini način zdravega prehranjevanja.

E 320 ali butil hidroksianizol (BHA) Povzroča alergijske odzive in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren.

E 321 ali butil hidroksitoluen (BHT) Povzroča alergijske odzive in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroča raka pri poskusnih na živalih.

Pozor! E 330 najnevarnejši dodatek (povzroča raka) in vnetje dlesni. Vsebujo ga gazirane brezalkoholne pijače, nekateri siri in konzervirane gobe, gorčica ...

Pozor! E 407 ali karagenan. Povezujejo ga z rakom in s čirom na želodcu. Velikokrat se nahaja v zamrznjenih sladoledih.

Pozor! E 553 ali talk. Povezujejo ga z rakom na želodcu.

Pozor! E 951 ali aspartam. Povzroča glavobol, migreno, slabost, vrtoglavico, nespečnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepoto, izgubo spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptične napade, kožne poškodbe, izpuščaje, napade tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualne krči (tudi izven cikla), izgubo sluha ali zvonjenje v ušesih, izgubo ali spremembo okusa, astmo, stiskanje v prsih. Kronične posledice h katerim aspartam bistveno prispeva so multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in možganske poškodbe (tumorji).

Antioksidante najdemo praktično v vseh živilih, saj poskrbijo, da živila ne postanejo žarka. (Foto: iStockphoto)

Zdravju škodljivi dodatki

E 100 ali kurkumin. Nepriporočljiv v primeru žolčnih kamnov, zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.

E 122 ali azorubin. Povzroča kožne izpuščaje podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Posebno nepriporočljiv je za osebe, preobčutljive na aspirin in astmatike. Povzroča hiperaktivnost pri otrocih.

E 220, 221, 224, 232 V večjih količinah škodljivi za črevesje, dražijo sluznico in povzročajo diarejo.

E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466 Povzročajo prebavne motnje.

E 230, 231, 232, 233 Povzročajo kožna obolenja, ekceme in dermatitis.

E 421 ali manitol. Potencialni alergen, ki povzroča diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost in bruhanje.

E 508 ali kalijev klorid. V večjih količinah povzroča čir na želodcu.