Dr. Metka Paragi nam je povedala, da imajo na njihovem inštitutu večino nevarnih invazivnih bakterij pod kontrolo. (Foto: osebni arhiv)

Pogovarjali smo se z dr. Metko Paragi, vodjo Oddelka za medicinsko mikrobiologijo z referenčnimi laboratoriji Ljubljana, Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS

Nekaj bakterij je za človeka lahko smrtno nevarnih

Nekateri mikroorganizmi za naše telo niso nevarni, do drugih smo "tolerantni" in lahko naseljujejo naše dele telesa, vendar ob normalni fizični kondiciji zaradi njih ne zbolimo. Kadar pa oslabi naš imunski sistem, lahko povzročijo bolezen oziroma okužbo. Taka "zmaga" mikroorganizma oziroma okužba je vedno rezultat boja med gostiteljem in mikroorganizmom. Seveda obstajajo bakterije, ki so že v osnovi bolj invazivne od ostalih, kar pomeni, da imajo sposobnost prodreti v sterilne telesne tekočine in tkiva in povzročajo težje bolezni, kot so meningitis (prodor do možganskih ovojnic), bakteriemija (razsoj bakterij po krvi), sepsa (razsoj po organih), septični artritis (prisotnost bakterij v sklepni tekočini) in druge. To so nevarne okužbe, ki potrebujejo takojšnje zdravljenje, saj so možnosti posledic oziroma smrtnost večja kot pri ostalih neinvazivnih okužbah. Med najpogostejše povzročitelje teh nevarnih bakterijskih okužb spadajo meningokoki (bakterija Neisseria meningitidis), pogost povzročitelj gnojnih meningitisov, ki se lahko širi tudi epidemično, pnevmokoki (bakterija Streptococcus pneumoniae) in hemofilusi (bakterija Haemophilus influenzae tipa b). Te bakterije so še posebej nevarne za bolnike z motnjami imunskega sistema in kronične bolnike.

Najbolj nevarne bakterije za telo so tiste, ki imajo sposobnost prodreti v sterilne telesne tekočine in tkiva. (Foto: iStockphoto)

Meningokok

Najbolj nevarna bakterija je meningokok, ki se lahko širi tudi epidemično in najpogosteje povzroča invazivne bolezni, kot so gnojni meningitisi, bakterijemije in sepse. Zlasti nevarna je ta bakterija za majhne otroke, saj lahko bolezen zelo hitro napreduje in odrasel človek lahko celo umre v šestih urah ali pa pride do hudih okvar tkiva in posledično do amputacij okončin (zlasti pri majhnih otrocih). Ključno je, da bolezen prepoznamo v zgodnji fazi in da bolnik čim prej dobi ustrezno antibiotično terapijo. Ker je lahko potek bolezni izredno hiter, se ta čas meri celo v urah. V Sloveniji imamo nadzor nad to bakterijo zelo strog. Že od leta 1993 na našem Inštitutu spremljamo vsa invazivna obolenja, povzročena s katero,koli od teh treh bakterij. V primeru, da gre za meningokok, je obvezno epidemiološko poizvedovanje, saj morajo tudi osebe, ki so bile v bližnjem stiku z bolnikom, prejeti antibiotično terapijo. Epidemij pri nas že zelo dolgo ne beležimo v nasprotju z drugimi evropskimi državami, kjer so bile, na primer, v Angliji hude epidemije z meningokokom z več smrtnimi primeri. Zato je sedaj v Angliji uvedeno cepljenje s konjugiranim (bolj uspešnim pri otrocih pod dvema letoma starosti) meningokoknim cepivom proti C seroskupini.

Starši, ki želijo otroke cepiti proti pnevmokoknim okužbam, to, po posvetu z osebnim zdravnikom, lahko že storijo. (Foto: iStockphoto)

Hemofilus

Pomemben povzročitelj je tudi hemofilus, ki je bil do uvedbe rednega cepljenja otrok konec leta 1999 pri nas najpogostejši povzročitelj gnojnih meningitisov zlasti pri majhnih otrocih. Po uvedbi cepljenja je število teh okužb zelo padlo in trenutno ne predstavlja nevarnosti za javno zdravje. Tudi to bakterijo je potrebno strogo spremlajti še naprej, saj je to živ sistem in moramo biti pripravljeni na kakršne koli spremembe v virulenci, sposobnosti, da povzroči bolezen.

Pnevmokok

Pnevmokok je trenutno najbolj zanimiva in zadnja bakterija. Tudi ta bakterija spada med tako imenovane invazivne in se v vsakdanjem življenju še največ srečujemo z njo v obliki neinvazivnih okužb, kot so bakterijske pljučnice, bronhitisi, vnetja obnosnih votlin, srednjega ušesa in drugih. Velik problem te bakterije poleg njene invazivnosti, je tudi problem naraščajoča odpornost proti antibiotikom, kar posledično vodi v zmanjšano uspešnost zdravljenja. Le-to pa se kaže kot javnozdravstveni problem. Tudi to bakterijo pri nas nadzorujemo, spremljamo tipe in njeno antibiotično občutljivost, zato da se bomo lahko pravilno odločali o morebitni vpeljavi rednega cepljenja otrok, ki jih te bolezni najbolj bremenijo. Cepiva, ki so bila prej v uporabi, niso bila uspešna pri otrocih pod dvema letoma. Nova "konjugirana cepiva" (bolj uspešna) majhne otroke uspešno varujejo pred temi okužbami. Potrebno je poudariti, da je ta bakterija zelo pomemben povzročitelj resnih okužb tudi pri starejših ljudeh. Zato v mnogih evropskih državah priporočajo cepljenje tudi starejših občanov.

Tudi najnevarnejše bakterije lahko "prelisičimo"

"Zaupana nam je bila organizacija evropskega kongresa o meningokokih, ki bo aprila 2011 Sloveniji, kjer boste lahko veliko slišali o tej zanimivi in nevarni bakteriji," nam je povedala dr. Metka Paragi. (Foto: osebni arhiv)

Najpomembnejši je zdrav način življenja, dobro vzdrževanje telesne kondicije in imunskega sistema, da se telo ob kakršni koli oslabljenosti še vedno lahko upre tem bakterijam. Ker je prenos kapljičen in med nami živi precej ljudi (zlasti majhnih otrok), ki so prenašalci teh bakterij (nosnožrelni prostor), je velika verjetnost prenosa zlasti v prenatrpanih prostorih in v zimskem času, ko smo velikokrat oslabljeni že od zimskih viroz. Pri ljudeh z okvarami imunskega sistema ali kroničnih bolnikih oziroma pri ponavljajočih se okužbah s temi bakterijami, pa je edino učinkovito cepljenje. Cepimo se lahko proti vsem trem bakterijam (hemofilus je že v rednem cepljenju otrok). Potrebno je poudariti, da cepiva proti najpogostejšemu tipu B meningokoka pri nas, žal, še ni. Resno pa moramo razmisliti o vpeljavi pnevmokoknega konjugiranega cepiva v redno cepljenje otrok. Starši, ki želijo otroke cepiti proti pnevmokoknim okužbam, to, po posvetu z osebnim zdravnikom, lahko že storijo.