Lubenica vsebuje več kot 90 odstotkov vode in je idealna za osvežitev in za odžejanje v vročih poletnih dneh. (Foto: iStockphoto)

Češnje

Češnje so bogat vir vitaminov A, B in C, vsebujejo pa tudi precej fosforja in železa. Zdaj, ko jih je v izobilju, je najbolje, da jih dobro operete in shladite ter si jih privoščite kar sveže. Če pa jih imate še vedno preveč in se bojite, da vam bodo zgnile, pa iz njih pripravite slastno sadno solato, specite češnjevo pito, zavitek ali torto, pripravite domač češnjev sladoled ali pa skuhajte kompot – čeprav to sadje ni ravno najbolj primerno za kuhanje, kajti s toplotno obdelavo izgubijo precej vitaminov in mineralov, njihov okus pa postane pust. 100 gramov češenj ima 67 kalorij (280 kJ).

Marelice lahko jemo sveže ali v kompotu, iz njih lahko skuhamo marmelado ali pripravimo slastne marelične cmoke. (Foto: iStockphoto)

Marelice

Njihovo poreklo je Kitajska, v Evropo pa jih je prinesel Aleksander Veliki, ki je na ta okusen sadež naletel med svojimi osvajalskimi pohodi po Armeniji. Marelice vsebujejo veliko betakarotena – provitamina A, ki pomaga kožo ščititi pred nevarnimi UV-žarki, pomaga ohranjati dober vid in lepo, sijočo kožo. Poleg tega so marelice tudi bogat vir vitaminov B in C ter kalija, kalcija, železa in fosforja. Jemo jih lahko sveže ali v kompotu, iz njih lahko skuhamo tudi marmelado ali pripravimo slastne marelične cmoke, lahko spečemo marelično pito ali torto. 100 gramov tega sadja ima približno 54 kalorij, kar znaša 226 kJ.

Breskve

Podobno kot marelice so tudi breskve bogat vir fosforja in kalija, provitamina A, torej betakarotena, in vitaminov B in C. 100 gramov tega sadja vsebuje približno 46 kalorij oziroma 192 kJ. Številnih blagodejnih učinkov breskev na naš organizem so se zavedali še stoletja ali celo tisočletja nazaj. Tako so v zahodnem ljudskem zdravilstvu z zdravilnimi pripravki breskve zdravili gliste, zadah iz ust, naglušnost, motnje v delovanju sečil in protin. Bolj kot plodove so v zdravilne namene uporabljali cvetove in liste breskve, za katere se je izkazalo, da pomirjajo, čistijo kri, ženejo na vodo, znižujejo povišano telesno temperaturo in odganjajo gliste. Še danes veljajo za naravno odvajalo. Dobro delujejo na prebavo, preprečujejo zastajanje vode ter čistijo ledvice in sečni mehur. Menda pa naj bi svež breskvin sok koristil tudi tistim, ki imajo težave s srčno aritmijo, želodčno kislino in ki imajo občutljiv živčni sistem.

Poskusite pripraviti slasten borovničev sladoled. (Foto: iStockphoto)

Lubenica

Lubenica, ki vsebuje več kot 90 odstotkov vode, je idealna za osvežitev in za odžejanje v vročih poletnih dneh. Poleg vitaminov A, B in C vsebuje tudi veliko vlaknin, ki pospešijo prebavo. Lubenica je menda učinkovita tudi kot sredstvo v boju proti celulitu, saj preprečuje zastajanje vode v tkivih in pospešuje odvajanje škodljivih snovi in strupov iz organizma, tudi iz kože. Ta sadež naj bi pomagal blažiti tudi predmenstrualne težave, zaradi velike vsebnosti likopena pa naj bi pomagala ščititi tudi pred srčnimi obolenji. Ker vsebuje veliko vode, malo sladkorja in ima malo kalorij – 100 gramov lubenica vsebuje 80 kalorij oziroma 335 kJ – je lubenica tudi dobrodošel pripomoček pri hujšanju.

Fige vsebujejo precej sladkorja in veljajo za bolj kalorično sadje, a hkrati so tudi bogat vir številnih vitaminov in mineralov. (Foto: iStockphoto)

Borovnice

Borovnice so bogat vir vitaminov B in C, vsebujejo pa tudi veliko pektina in antioksidantov, ki nase vežejo proste radikale v telesu in s tem preprečujejo, da bi povzročali škodo oziroma različna obolenja. To sadje, ki ga imamo v tem času v izobilju, blagodejno vpliva na srce in ožilje ter na prebavo, krepi spomin in čisti sečne poti. Borovnice lahko jemo sveže ali pa iz njih pripravimo mlečni ali jogurtov napitek, kakšno pecivo ali torto, domač sladoled ali pa preliv za sladoled.

Robide

Robide vsebujejo veliko vitamina A in C ter so bogat vir antioksidantov, zaradi česar veljajo za živilo, ki zmanjšuje tveganje za nekatera rakava obolenja. Pomagajo preprečevati tudi odlaganje holesterola na stene žil in tako ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi. Krepijo tudi imunski sistem, saj vsebujejo ogromno C-vitamina, pomirjajo in upočasnjujejo staranje. Najbolje jih je jesti sveže, so pa zelo okusne tudi kot sestavina kolačev, tort, sladoledov in mlečnih ali jogurtovih napitkov.

Fige

Fige vsebujejo precej sladkorja in veljajo za bolj kalorično sadje, a hkrati so tudi bogat vir številnih vitaminov in mineralov – predvsem kalcija, kalija, železa in magnezija. Ker vsebujejo pomembne vlaknine, blagodejno vplivajo na prebavo ter na črevesne težave in pomagajo pri zaprtosti. Menda pa fige tudi pomirjajo in izboljšujejo razpoloženje, njihov sok pa naj bi blagodejno vplival tudi na kožne nepravilnosti, kot so na primer madeži, blažja kožna vnetja, bradavice, otiščanci.