27.05.2017
LJ
25° / 12°
Melanom Bi prepoznali nevarno znamenje? Tegobe Preverite, ali so vaše težave morda posledica dolgotrajnega stresa Tetovaža - 1
Zakaj navadne kreme niso primerne za nego tetovaž?
Čokolada Kdaj vam lahko čokolada celo izboljša zdravje?

Bi prepoznali prve znake demence?

Če ste stari več kot 60 let ali imate demenco v družini, je dobro, da poznate prve simptome demence. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen, znaki pa se razvijajo počasi – tudi 10, 20 ali 30 let. Bolezen je dobro odkriti čim prej, da lahko pričnejo zdravniki zdraviti simptome demence. Prav tako tudi, da svojci in bolnik vedo, kaj se z njim dogaja.

Demenca
(Foto: iStockphoto)

Tu so simptomi, ki jih morate poznati:

1. Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodevno življenje

Eden izmed najpogostejših znakov Alzheimerjeve bolezni, še zlasti v začetku, je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Drugi znaki so: pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov; neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj; odvisnost od spominskih pripomočkov (npr. opomnikov v pisni ali elektronski obliki) ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je človek prej počel samostojno.

Kaj je običajno? Občasno pozabljanje imen ali zmenkov, ki se jih kasneje spomnimo.

2. Težave pri govoru – iskanje pravih besed

Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo težko sledijo pogovoru ali se vanj vključijo. Lahko se zgodi, da sredi govorjenja umolknejo in ne vedo, kako naprej, ali pa se ponavljajo. Imajo težave z besednjakom in stvari narobe poimenujejo (hlačnici npr. rečejo »rokav za na nogo«).

Kaj je običajno? Včasih težko najdemo pravo besedo.

3. Osebnostne in vedenjske spremembe

Razpoloženje in osebnost bolnika z Alzheimerjevo boleznijo se lahko spremenita. Lahko je zmeden, sumničav, potrt, prestrašen ali vznemirjen. Hitro se vznemiri, bodisi doma, v službi, kadar je s prijatelji ali v ne dovolj znanem okolju.

Kaj je običajno? Včasih določene stvari počnemo na zelo svojski način in nas sprememba rutine lahko vznemiri.

4. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije

Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo se lahko pokažejo težave pri načrtovanju ali pri reševanju problemov. Lahko imajo težave pri pripravljanju hrane po znanem receptu ali pri spremljanju mesečnih prejemkov in izdatkov. Pojavijo se lahko problemi pri zbranosti in za določena opravila porabijo več časa kot prej.

Kaj je običajno? Občasne napake pri urejanju prejemkov in izdatkov.

5. Težave pri vsakodnevnih opravilih

Ljudje z Alzheimerjevo demenco imajo težave pri vsakdanjih opravkih, na primer pri vožnji v znan kraj, pri računanju v službi ali se ne spomnijo več pravil priljubljene igre.

Kaj je običajno? Občasno lahko potrebujemo pomoč pri upravljanju mikrovalovne pečice ali pri snemanju televizijske oddaje.

Demenca
(Foto: iStockphoto)

6. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari

Človek z Alzheimerjevo boleznijo včasih spravlja stvari na neobičajna mesta. Izgublja predmete in se ne spomni preteklih korakov. Včasih druge obtožuje, da mu kradejo. Takšne reči se sčasoma pojavljajo vse pogosteje.

Kaj je običajno? Občasno česa ne najdemo, na primer očal ali daljinskega upravljalca.

7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji

Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo se ne spomnijo datuma, ne vedo, kateri letni čas je, in se ne zavedajo, da čas teče. Težko doumejo nekaj, kar se ne dogaja tisti hip. Pozabijo, kje so ali kako so tja prišli.

Kaj je običajno? Včasih ne vemo, kateri dan v tednu je, a se tega spomnimo kasneje.

8. Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj

Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo se pogosto vedejo, kot da so ujeti v neskončno zanko in tudi po dvajsetkrat na dan ponovijo isto vprašanje, kar pa ne pomeni, da nas bolnik namenoma presliši ali spravlja ob živce. Naših odgovor se zaradi bolezenskega procesa preprosto ne spomni več.

Kaj je običajno? Včasih se zaradi preobremenjenosti ali stresa težko zberemo in svoje vprašanje večkrat ponovimo.

9. Spremembe čustvovanja in vedenja

Zaradi različnih življenjskih okoliščin, zlasti ob izrazitejših obremenitvah ali izgubah, lahko postanemo otožni ali žalostni. Ob veselih dogodkih, uspešno zaključenem poslu, smo običajno veseli in razigrani. Nekateri ljudje hitreje pokažejo čustva, drugi so po naravi bolj zadržani. Ljudje z demenco pa pogosto kažejo hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja, od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga. Izraženo čustvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno (veselje ob slabi novici). Lahko pa čustev, ki bi jih običajno pričakovali ne pokažejo, na videz ostanejo povsem brez čustvenega izraza. Nekdaj znani veseljaki ob posrečeni šali le topo strmijo predse.

Kaj je običajno? Včasih se zgodi, da reagiramo neustrezno, a se tega tudi zavedamo.

10. Zapiranje vase in izogibaje družbi

Opuščanje delovnih obveznosti ali družabnih aktivnosti. Človek z Alzheimerjevo boleznijo začne opuščati konjičke, družabne aktivnosti, delo ali ukvarjanje s športom. Ne spremlja več svoje najljubše ekipe in opusti priljubljenega konjička. Zaradi sprememb, ki jih izkuša, se izogiba družbi.

Kaj je običajno? Včasih se spričo delovnih, družinskih in družabnih obveznosti počutimo izčrpane.

Vir: spominčica.si – Alzheimer Slovenija

FB članek - join us

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

Ne prezrite

Anketa

Sinusi

Ste se že kdaj spopadali s kroničnim vnetjem sinusov?

Uporabne povezave