Raziskovalci so pred kratkim odkrili, da mutacije na genih BRCA1 in BRCA2 povzročajo določene vrste raka, med drugim tudi raka dojke. (Foto: iStockphoto)

Rak dojke in prostate

Pred kratkim so raziskovalci odkrili, da mutacije na genih BRCA 1 in BRCA 2 povzročajo določene vrste raka. Ženske, ki podedujejo okvarjena gena, so podvržene večjemu tveganju za nastanek raka na dojki. Ogroženi pa so tudi moški, opozarjajo. Če podedujejo mutiran gen BRCA 1, so bolj kot drugi izpostavljeni raku na prostati.

Številne raziskave kažejo, da so za izgubo las tako pri moških kot pri ženskah krivi geni. (Foto: iStockphoto)

Barvna slepota

Statistike kažejo, da kar 10 milijonov Američanov ne razlikuje med rdečo in zeleno barvo, medtem ko za barvno slepoto trpi le 600 tisoč ameriških žensk. Razlog: ženske so velikokrat le prenašalke okvarjenega kromosoma X, ki nosi receptorje za barve. In tudi če imajo en kromosom X okvarjen, lahko drugi, zdravi gen, to okvaro uravnoteži. Moški, ki imajo le en kromosom X, pa te sreče nimajo. Če so od matere podedovali okvarjene receptorje za barve na kromosomu X, so obsojeni na barvno slepoto. Dobra novica pa je, da ameriški znanstveniki že razvijajo gensko terapijo, ki naj bi predstavljala novo upanje za zdravljenje barvne slepote.

Plešavost

Številne raziskave kažejo, da so za izgubo las tako pri moških kot pri ženskah krivi geni. Če torej posameznik od enega ali obeh staršev podeduje več okvarjenih genov, ki nosijo zapis za lase, bo po vsej verjetnosti prej ali slej plešast, pravijo raziskovalci. Ker pa se naše genetske zasnove razlikujejo, se hitrost in obseg izpadanja las od posameznika do posameznika razlikujeta in ju je zelo težko predvideti. Poleg dednosti pa na izgubo las vplivajo še nekateri drugi dejavniki, kot so moški spolni hormoni, določena zdravila oziroma zdravljenja, motnje v delovanju ščitnice, okužbe in vnetja.

Debelost

Sodeč po nekaterih študijah debelosti je za prekomerno težo kriva kombinacija slabih genov, nezdravega prehranjevanja in pomanjkanja telesne aktvosti. Spet drugi raziskovalci pa trdijo, da geni debelosti ne obstajajo in da smo za težave s težo ljudje krivi sami. Debelost je preprosto posledica izobilja hrane in pijače ter pomanjkanja občutka za zmernost, pravijo.

Tisti, ki bolehajo za laktozno intoleranco, ne prebavljajo laktoze – sladkorja, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. (Foto: iStockphoto)

Laktozna intoleranca

Lakotizna intoleranca je ena najpogostejših presnovih motenj pri ljudeh. V Evropi za to boleznijo trpi od 10 do 15 odstotkov ljudi, veliko bolnikov je starih čez 50 let. Tisti, ki bolehajo za to boleznijo, ne prebavljajo laktoze – sladkorja, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih, zato lahko uživajo le tiste mlečne produkte, ki ne vsebujejo laktoze. Vzrokov za laktozno intoleranco je več, med drugim je lahko posledica prirojenega pomanjkanja encima laktaze, ki v prebavnem traktu razgraja laktozo. Če telo tega encima nima, ni sposobno prebavljati mlečnega sladkorja.

Akne

Kot kaže, lahko tisti, ki imajo zelo problematično, aknasto kožo, za svoje težave delno krivijo tudi starše. Več študij je namreč pokazalo, da je aknasta koža do neke mere dedna. Če imajo torej vaši starši že od nekdaj težave z aknami, obstaja velika verjetnost, da bo ista usoda doletela tudi vas, na podlagi opravljenih raziskav trdijo znanstveniki.

Je za deblost res kriva kombinacija genov, nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti? (Foto: iStockphoto)

Srčna okvara

Če ima mama ali oče srčno okvaro, obstaja velika verjetnost, da se bo z napako na srcu rodil tudi njun potomec, pravijo strokovnjaki. A ne le srčne okvare, tudi visok krvni tlak in z njim povezane bolezni ter diabetes so dedni, dodajajo.

Agresivnost

Raziskovalci so odkrili gen, ki naj bi bil kriv za agresivno vedenje ljudi. Njihove študije so pokazale, da fantje bolj verjetno podedujejo agresivno vedenje kot pa neagresivne asocialne vzorce obnašanja. Povedano z drugimi besedami: tisti fantje, ki so nagnjeni k agresivnemu vedenju, bodo težave bolj verjetno reševali s pestmi kot pa z nefizičnim nagajivim vedenjem, na primer s krajo malice, skrivanjem oblačil in podobno. A, zanimivo, dedovanju agresivnega gena so bolj podvržene deklice, pravijo.