Kožni rog je izrastek stožčaste oblike, ki ga povzroči prekomerna rast najbolj površinske plasti kože – povrhnjice. (Foto: www.carlos-hernandez.net)

Kožni rog, znan tudi kot Cornu cutaneum, je posebna vrsta kožne tvorbe. Gre za izrastek stožčaste oblike, ki ga povzroči prekomerna rast najbolj površinske plasti kože – povrhnjice. Sestavlja ga stisnjen keratin, protein, ki ga najdemo tudi v človeških laseh in nohtih ter živalskem kožuhu in perju.

Kožni rogovi se najpogosteje pojavljajo na predelih, ki so izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju ali opeklinam, torej na zgornjem delu obraza. Nastanejo lahko tudi na lasišču, nosu, vekah, ušesih, ustnicah, prsih, vratu ali pa na ramenih. Neredko se pojavijo tudi na hrustančastem delu ušesa, nogah ali zadnji strani rok.

Kožni rog je običajno velik nekaj milimetrov – sprva je videti kot nekakšna bradavica, ki je visoka za vsaj polovico njene širine.

Simptomi

Kožni rogovi ponavadi nastajajo brez simptomov. Zaradi njihove pretirane višine se sicer lahko poškodujejo, kar pa lahko povzroči vnetje tvorbe in bolečino. Pojavi se lahko tudi hitrejša rast tkiva.

Kožni rogovi se običajno pojavijo pri svetlopoltih ljudeh, ki so pogosto izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju sončnih žarkov. (Foto: SaurabhGupta)

Koga največkrat prizadenejo?

Kožni rogovi se običajno pojavijo pri svetlopoltih ljudeh, ki so pogosto izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju, našli pa so jih tudi pri temnopoltih ljudeh. Zaradi umičujočega delovanja UV žarkov lahko pride do hiperkeratoze, kar pomeni, da začne koža pretirano zaroženevati in povzroči nastanek in rast roga na povrhnjici.

Več kot 60 odstotkov kožnih rogov je nenevarnih, dodatnih 23 do 37 odstotkov pa je posledica ultravijoličnega sevanja. Malignost je bila do sedaj odkrita pri približno 20 odstotkih primerov.

Čeprav tvorbe niso značilne le za en spol, jo pogosteje srečujemo pri moških, najpogosteje pa prizadene starejše ljudi, med 60. in 70. letom starosti.

Zdravniška pomoč običajno ni potrebna, saj je več kot polovica izrastkov nenevarnih. (Foto: thaimed.us)

Kdaj poiskati pomoč?

Zdravniška pomoč običajno ni potrebna, saj je več kot polovica izrastkov nenevarnih. Če se tvorba začne naglo spreminjati in iz sprva bradavici podobne tvorbe zrase v rog, obiščite zdravnika. Zdravnik bo morda opravil biopsijo, na ta način pa bo ocenil ali gre za benigno, predrakavo ali rakavo spremembo.

Če je tvorba nenevarna, njeno zdravljenje ni potrebno. Če se izkaže, da je maligna, bo morda potrebno nadaljnje zdravljenje.

Če gre za predrakavo spremembo, vam lahko zdravnik predpiše:

- zamrznitev tvorbe s tekočim dušikom;

- lokalno uporabo kemoterapije ali zdravila, kar bo spodbudilo vaš imunski sistem;

- “postrganje“ tvorbe.

Če je tvorba že rakava, se lahko zgodi, da vas čaka:

- kirurška odstranitev;

- uporaba kemoterapije ali zdravila za spodbujanje imunskega sistema;

- “postrganje“ tvorbe;

- radioterapija.