V manjši meri lahko beremo nekatere misli s pomočjo magnetnoresonančnega tomografa. (Foto: Damjan Žibert)

O delovanju naših možganov zaenkrat vemo še zelo malo. A korak bliže smo s preučevanjem s pomočjo magnetnoresonančnega tomografa, ki ga imajo tudi na kliničnem inštitutu za radiologijo v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Gre za izjemno zmogljivo napravo, s katero lahko slikamo možgane in tako opazujemo njihovo strukturo in funkcijo. Prav zato so s to metodo v zadnjih dveh desetletjih odkrili veliko novih spoznanj o tem, kako delujejo človeški možgani, z njo pa lahko do neke mere celo beremo misli.

''Znanstveniki so pokazali, da lahko iz delov možganske skorje, ki sodelujejo pri obdelavi vidnih informacij, ugotovimo, vsaj približno, kakšno sliko človek opazuje,'' pove nevrolog asist. dr. Blaž Koritnik, dr. med. (Foto: Damjan Žibert)

''Znanstveniki so pokazali, da lahko iz delov možganske skorje, ki sodelujejo pri obdelavi vidnih informacij, ugotovimo, vsaj približno, kakšno sliko človek opazuje,'' pove nevrolog asist. dr. Blaž Koritnik, dr. med. S pomočjo magnetnoresonančnega tomografa so v nekaj primerih celo uspeli vzpostaviti tudi osnovno komunikacijo z bolniki, ki zaradi okvar živčevja niso mogli drugače komunicirati z okolico. S funkcijskim slikanjem možganov je namreč posredno mogoče prepoznati preproste misli (kot na primer »da« ali »ne«), kar bi lahko bilo v pomoč pri odločitvah o tem, ali si bolnik želi nadaljnje zdravljenje ali ne. Poleg tega v tujini pri nekaterih bolnikih z okvaro živčevja eksperimentalno uporabljajo vmesnike med možgani in računalnikom, ki jim omogočajo kvalitetnejše življenje. ''Takšnim bolnikom skušajo s pomočjo merjenja njihove možganske aktivnosti omogočiti, da bi lahko z mislimi na primer upravljali z računalnikom in da bi lahko krmilili določene naprave, na primer prižigali, ugašali luči, premikali invalidski voziček in podobno. Takšne raziskave dajejo v zadnjih letih precej spodbudne rezultate,'' še pove. Kljub vsemu pa je to šele prvi korak k branju misli. Še vedno namreč ne znamo prebrati sanj in zagotovo ugotoviti, ali nekdo laže ali ne.

Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je pomembno pri bolnikih z možganskimi tumorji in epilepsijo

Je pa magnetnoresonančni tomograf namenjen tudi številnim drugim raziskovalnim in diagnostičnim postopkom. S to napravo pri bolnikih s tumorjem, ki potrebujejo operacijo, ugotavljajo, kje so ključna področja za gibanje, govor, sluh in vid, da se jim med posegom izognejo. ''Tukaj imamo primer bolnika s tumorjem v možganih, ki ga vidimo kot eno področje temnejše spremenjene možganovine. Pri tem bolniku smo tako opravili funkcijsko magnetnoresonančno slikanje možganov, da bi videli, kje je področje aktivacije za roko, za motoriko, ker smo vedeli, da je blizu tumorja,'' nam na sliki pokaže specialistka nevroradiologinja dr. Nuška Pečarič Meglič, ki je skupaj z radiološkim inženirjem Andrejem Sirnikom in dr. Koritnikom sestavlja skupino, ki izvaja takšna slikanja. Po obdelavi slik so ugotovili, da je to področje tik pred tumorjem, kar pa je ključni podatek za nevrokirurga, ki se mu med posegom nato izogne. ''Namesto da bi v možgane posegel iz sprednje strani, s čimer bi lahko okvaril to regijo, bo pristopal iz zadnjih predelov.'' Podobno se napravo uporablja tudi pri bolnikih z epilepsijo, ki so primerni za kirurško zdravljenje.

Funkcijsko slikanje je namenjeno tudi bolnikom s tumorjem, saj z njo nevrologi ugotavljajo, kje so ključna področja za motoriko in druge pomembne aktivnosti. (Foto: Damjan Žibert)

Preučuje mehanizme do sedaj še neozdravljivih bolezni

S pomočjo magnetnoresonančnega tomografa nevrologi preučujejo tudi mehanizme neozdravljivih bolezni, kot so demence in druge starostne bolezni možganov, ki jih še ne poznamo dobro. ''S takšnimi slikanji naredimo tisto prvo stopnjo pri iskanju ustreznih terapij in skušamo pokazati, v katerih delih je sploh problem in če enkrat to vemo, je lažje iskat različne pristope, recimo neka zdravila, ki delujejo na specifična področja,'' pove dr. Koritnik. Zato so raziskave s pomočjo tega aparata ene ključnih pri odkrivanju mehanizmov in iskanju potencialnih zdravljenj številnih bolezni.

S pomočjo magnetnoresonančnega tomografa nevrologi preučujejo tudi mehanizme neozdravljivih bolezni, kot so demence in druge starostne bolezni možganov, ki jih še ne poznamo dobro. (Foto: Damjan Žibert)

Med drugim se v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru posvečajo tudi preučevanju možganov med spanjem pri tistih, ki trpijo za težavami z dihanjem med spanjem in tudi na področju ginekologije, kjer v sodelovanju z dr. Marušo Strgulc z ginekološke klinike ugotavljajo aktivnosti v možganih pri ženskah, ki imajo težave z odvajanjem vode. ''V tujini pa je kar precej zelo močnih raziskovalnih centrov, ki so specializirani za to metodo. To so centri, ki imajo po več takšnih aparatov, ki so v polni meri namenjeni le raziskovalni uporabi. Različni centri se specializirajo za različna področja, sam pa sem bil v enem izmed njih, in sicer na Inštitutu za psihiatrijo King's College v Londonu, kjer opravljajo precej raziskav v zvezi s tem, kaj se dogaja pri depresiji, pri shizofreniji in drugih psihiatričnih boleznih.''

Kljub vsemu se je dr. Koritnik posvetil različnim nevrološkim boleznim, ki prizadenejo gibanje. ''Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je relativno redka bolezen, ki prizadene živčne celice, ki nadzorujejo gibanje, in zato pride do velikih težav z gibanjem, premikanjem rok, govorom, požiranjem, dihanjem. Gre za bolezen, kjer še ne poznamo pravega vzroka za nastanek. Zato se pridružujemo vsem znanstvenikom po svetu, ki skušajo ugotavljat mehanizme take bolezni, da bi to privedlo k boljšemu poznavanju bolezni in prineslo učinkovito zdravilo,'' pojasni in doda, da je bilo v svetu ključno spoznanje to, da imajo možgani neverjetno sposobnost spreminjanja. Ne razvijajo se le na podlagi genetske določenosti, ampak tudi na podlagi zunanjih vplivov. ''Vedno bolj se zavedamo tega, kako pomembna je interakcija z okoljem. Človek je vpet v družbo, v družino in vse to vpliva na delovanje in zgradbo njegovih možganov. Konec koncev so možgani tisti, ki definirajo, kaj smo, kdo smo in kaj počnemo.''

Malo za šalo malo za res, pa nam je dr. Koritnik še razkril, da so moški možgani sicer za malenkost večjih od ženskih, a to še ne pomeni, da so pametnejši od žensk, saj velikost možganov ne določa stopnje inteligence.

Ste se nam že pridružili na naši  Facebook strani ? To lahko storite s klikom na