Greggov primer je spodbudil tudi številne druge bolnike s cerebralno paralizo, da skušajo svoje gibanje izboljšati z urami plesa. (Foto: iStockphoto)

31-letni Gregg Mozgala ima težave z gibanjem že od rojstva. Boleha namreč za cerebralno paralizo – trajnimi okvarami možganskega tkiva, ki onemogočajo nadzor nad gibanjem. Bolezen se lahko razvije že med nosečnostjo, lahko pa je tudi posledica dolgotrajnega in težkega poroda, pri katerem novorojenček utrpi pomanjkanje kisika in posledično trajne poškodbe možganov. Včasih cerebralno paralizo povzroči huda okužba oziroma vnetje možganskega tkiva, lahko pa je krivec tudi huda poškodba glave.

Tako se je Gregg vse do pred kratkim premikal z veliko težavo. ''Tvoje telo preprosto ne sodeluje z možgani. Možgani hočejo eno, telo pa tega ni zmožno narediti – med njima ni prave povezave. To je za človeka zelo stresno in naporno,'' pripoveduje. Zaradi nerodne hoje je pogosto zbujal poglede radovednih mimoidočih, velikokrat je v njihovih očeh zaznal tudi pomilovanje. A kljub temu, da mu fizioterapije in redni obiski specialistov niso kaj dosti pomagali, se optimističen mladenič bolezni ni vdal. Ker ga je že od nekdaj zanimalo igranje, se je preizkusil kot gledališki igralec. Med eno od predstav ga je opazila tudi plesna koreografinja Tamar Rogoff, ki ga je povabila k sodelovanji pri eni od njenih plesnih predstav. Neustrašen Gregg je ponudbo z veseljem sprejel.

Ne le, da je Gregg nastopil v eni od Tamarinih plesnih predstav, zaradi plesa se je njegova hoja močno izboljšala.

Po osmih mesecih napornih plesnih treningov pa je Gregg začel opažati neverjeten napredek. Noge so ga ubogale bolj kot kadar koli prej. Prvič v življenju ni več hodil le po prstih in nog ni več vlekel za sabo. Prvič v življenju je pete položil na tla in prvič je stal na celih stopalih. ''Če 30 let pet nisi položil na tla, zdaj pa to naenkrat lahko narediš, če naenkrat začutiš večjo povezanost med različnimi deli telesa, se ti verjetno spremeni celotna energija,'' pravi Greggova koreografinja Tamar.

Greggov napredek s pomočjo plesa pa je dal zagon in upanje številnim bolnikom s cerebralno paralizo. Na Inštitutu za rehabilitacijo v Chicagu so otroke s cerebralno paralizo vključili v plesne tečaje in zdaj njihov napredek budno spremljalo raziskovalci. Želijo namreč ugotoviti, na kakšen način plesni gibi izboljšujejo zdravstveno stanje bolnikov. ''Tako ganljivo je, ko vidiš, da otrok prvič začuti večji nadzor nad nekim delom telesa,'' pravi dr. Citlali López Ortiz z inštituta. ''Njihovi obrazi kar zažarijo!'' V Greggov nabiralnik pa kar dežujejo zahvalna pisma iz vseh možnih krajev, v katerih se mu bolniki s cerebralno paralizo in njihove družine zahvaljujejo za novo upanje in nekateri tudi za napredek, ki so ga dosegli ravno s pomočjo plesa. ''Čudovito je vedeti, da nisem sam v tem, in da sem na nek način pomagal tudi drugim, ki imajo podobne težave kot jaz.'' pravi Gregg.