Ohranite poletno postavo tudi jeseni
Kako se spraviti v delovni pogon?
Zakaj se pojavi kri v blatu?
S penisom se je napičil na žebelj
Prepoznajte prve simptome pljučnice!
Pljučnica je v razvitih državah še vedno šesti najpogostejši vzrok smrti. Nevarna je predvsem za hude kronične bolnike, starostnike in dojenčke. Osebe z dobrim imunskim sistemom jo večinoma prebolijo brez težav.
Simptomi se razvijejo nekaj ur po okužbi
Pljučnico, pri kateri se vnamejo pljučni mešički, ki kri oskrbujejo s kisikom, lahko povzročijo virusi ali bakterije. Prvi znaki bolezni se po navadi razvijejo že v nekaj urah po okužbi, a se simptomi virusne pljučnice razlikujejo od znakov bakterijske pljučnice. Tako je virusno obolenje pogosto težko razlikovati od bronhiolitisov, bronhitisov ali celo od vnetij višjih dihalnih poti. Na virusno pljučnico tako najpogosteje kažejo:
- slabo počutje in mišična oslabelost;
- oteženo dihanje;
- suh kašelj;
- rahlo zvišana telesna temperatura.
Bakterijske pljučnice pa imajo precej bolj tipično sliko in očitne simptome:
- povišana telesna temperatura;
- mrzlica;
- kašelj z gnojnim izmečkom ali brez;
- težko dihanje;
- bolečine v prsih, ki se običajno stopnjuje ob globokem vdihu;
- zadihanost brez kakršnih koli telesnih naporov.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih, starostnikih in kroničnih bolnikih so lahko znaki bolezni manj očitni. ''Ta skupina ljudi ima pogosto v ospredju nerespiratorne simptome – zmedenost, splošno oslabelost, bruhanje, poslabšanje kronične bolezni. Povišana telesna temperatura je pri njih lahko celo odsotna,'' razloži pulmologinja dr. Tanja Gržetič Romčević. ''Pri bolnikih z atipičnimi pljučnicami je začetek bolezni počasen, v ospredju pa so splošni simptomi, kot so glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, splošna oslabelost, suh in dražeč kašelj.''
Zdravljenje je odvisno od povzročitelja in oblike bolezni
Pljučnice ni težko odkriti – zdravnik lahko pravilno diagnozo postavi že s preprostim poslušanjem dihanja s stetoskopom. Ker pa je za zdravljenje pomembno, kako je napredovala bolezen, je ena prvih preiskav, za katero se odločajo zdravniki, rentgensko slikanje pljuč, ki pokaže razširjenost okužbe v pljučnem tkivu. Z dodatnimi preiskavami vzorca izmečka – torej tistega, kar bolnik izkašljuje – pa se ugotavlja, katera bakterija oziroma virus je kriv za bolezen.
Pri hujših oblikah pljučnice, majhnih otrocih, starejših ljudeh in kroničnih bolnikih zdravniki bolezen zdravijo v bolnišnici. Tisti, ki imajo dober imunski sistem in blažjo obliko pljučnice, pa lahko s pomočjo ustreznih zdravil okrevajo kar sami doma. V primeru virusne pljučnice zdravnik po navadi predpiše le protibolečinska sredstva in zdravila za zbijanje vročine, bakterijska pljučnica pa se ozdravi z antibiotiki. ''Drugi splošni ukrepi za okrevanje doma so še počitek, pitje primernih količin tekočine in opustitev kajenja. Bolnikom na domu je treba nadzorovati vnos tekočine in izločanje seča, svetovati pa mu moramo tudi primerno kalorično in lahko prebavljivo hrano,'' pojasnjuje dr. Gržetič Romčević.
Možni zapleti
Pri zelo hudih oblikah pljučnice je možno, da bakterija ali virus, ki je povzročil pljučnico, vstopi tudi v krvni obtok, zaradi česar okužba napreduje v sepso. Drugi možen zaplet je ta, da se vnetje iz pljučnega tkiva razširi v poprsnico – to je opna, ki ločuje pljučno tkivo od stene prsne votline –, lahko pa se med obema plastema poprsnice začne nabirati gnoj ali pa tekočina, ki pritiska na pljučno tkivo in povzroča težave z dihanjem. Pri zelo majhnih otrocih in predvsem pri hudih kroničnih bolnikih pa lahko napredovanje pljučnice povzroči odpoved dihal, a takšen skrajen zaplet je zelo redek. Večina ljudi, ki imajo dober imunski sistem in so sicer zdravi, pljučnico preboli brez zapletov – običajno si opomorejo v dveh do treh tednih in pozneje nimajo nobenih trajnih posledic.
Povezani članki
Glasuj
