14.12.2018
LJ
/ -1°
Endokrini sistem To moramo vsi vedeti o hormonih Mafini Praznična sestavina, ki je povsem zdrava Rdeče meso Samo ena porcija na dan poveča tveganje za srčni infarkt Debelost Poglejte jo danes, ko ima 58 kilogramov manj

To je pri nas najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice

Bazedovka, tudi tako imenovana Gravesova bolezen, je pri nas najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice. Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri nastanejo protitelesa, ki spodbujajo delovanje ščitničnih celic, razlaga prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., iz UKC Ljubljana.  “V Sloveniji na leto odkrijemo približno 700 novih bolnikov, kar je nekako od 30 do 35 novih primerov na 100 tisoč prebivalcev.”

Ščitnica
Bazedovka je pogostejša pri ženskah. (Foto: iStock)

"Tako kot pri drugih ščitničnih boleznih je tudi bazedovka pogostejša pri ženskah, in sicer je petkrat pogostejša," pravi prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., iz Ambulante za bolezni ščitnice v UKC Ljubljana. Običajno se pojavi okoli štiridesetega leta starosti. "Bolniki oziroma bolnice pa navajajo težave, kot so razbijanje srca, hujšanje, potenje, nervoza. Običajno imajo tudi povečano ščitnico."

Kako poteka zdravljenje?

Nujno je jemanje zdravil, pravi zdravnica. "Čezmerno delovanje ščitnice običajno zdravimo z zdravili, ki zavirajo tvorbo ščitničnih hormonov." Po kakšnem letu ali letu in pol lahko bolezen izgine in takrat tudi zdravil ni treba več jemati. Lahko se nato v prihodnosti zopet ponovi, lahko pa tudi ne.

Oči
Pri približno polovici bolnikov se lahko pojavijo tudi spremembe na očeh. Zelo pomembno je, da jih začnejo pravočasno zdraviti. (Foto: iStock)

Pri kakšni polovici bolnikov oziroma bolnic se ponovi. Pri teh pa tudi pri tistih, ki morda ne prenašajo dobro zdravil, začnejo z eno od kot pravi zdravnica dokončnih oblik zdravljenja. "Ti sta dve. Ali radioaktivni jod ali operacija ščitnice. Slednja je povezana z možnimi zapleti, kot je okvara glasilk – postaneš hripav. Lahko se tudi okvarijo obščitnične žleze in imaš potem premalo kalcija, kar pomeni, da moraš jemati kalcij in vitamin D. Se pa te zapleti pojavijo le v par odstotkih." Kljub temu se malokrat odločajo za operacijo ščitnice, to pa zato, ker radioaktivni jod po drugi strani nima stranskih učinkov. "Je pa zelo varno in uspešno zdravljenje, pri katerem dosežemo isto kot z operacijo. Ščitnica se toliko skrči, da je tako majhna, da začne premalo delati. Se pravi mi čezmerno delovanje ščitnice spremenimo v premajhno." Tega pa je mogoče veliko enostavneje zdraviti.

Težave z očmi

Približno 50 odstotkov bolnikov z bazedovko ima tudi spremembe na očeh, čemur zdravniki pravijo ščitnična orbitopatija. Če pride do tega, pa tudi začnejo takoj z zdravljenjem z radioaktivnim jodom oziroma se odločijo za operacijo.

Ne jemljite preparatov z jodom

Napotki za zdravljenje so: “Treba je jemati zdravila, treba je hoditi na kontrole, bolje je, če bolnik ne kadi.” Čeprav je bolezen genetsko pogojena, so namreč ugotovili, da je pogostejša pri kadilcih, tako da bi to lahko bil nek zunanji dejavnik, ki prispeva k njenemu razvoju.

“Potem pa veliko krat ljudje kupujejo najrazličnejše preparate, s katerimi si poskušajo pomagati. Ampak tudi to odsvetujemo. Slab je lahko tudi prevelik vnos joda," pove prof. dr. Gaberšček. "Recimo včasih si kupujejo kakšne alge, ki vsebujejo jod. Pa tudi neke kapljice kupujejo prek spleta, ki vsebujejo veliko joda. To je lahko zelo škodljivo in lahko poslabša bolezen. Enostavno jo je mogoče zdraviti samo z zdravili. Oziroma, če se ponovi, z jodom in operacijo.”

Kajenje
Ker je bolezen genetsko pogojena, ni preventive. Je pa nekaj opažanj, da se pogosteje pojavlja pri kadilcih, zato je bolje, da ne kadimo. (Foto: iStock)

Edina mogoča preventiva: da ne kadimo

Ker je genetsko pogojena bolezen, ni mogoče narediti kaj za preventivo. “So sicer neki zunanji dejavniki, ki lahko prispevajo, kot je vnos joda, tudi kakšna zdravila.” Toda vpliv ni tako enostaven in neposreden. Verjetno gre za nek skupek dejavnikov. Edina mogoča preventiva bi bila edino, da ne kadimo. “Ker opažajo, da je bazedovke več pri kadilcih. Toda že tako za številne stvari kajenje ni dobro. Pa tudi za to ne.”

Individualen pristop

Zdravnica še doda, da je k zdravljenju treba pristopiti individualno. “Če imamo denimo žensko, ki je stara 50, je drugače kot, če imamo denimo žensko, ki je stara 30 in nima otrok. Treba se je vedno pogovoriti, spoznati okoliščine. Kajti ko zanosiš, se bolezen lahko izboljša. Imunski sistem je namreč takrat zavrt, da lahko telo tolerira plod. Po porodu zopet začne delovati in lahko spet zelo zboliš. Težko pa je imeti dojenčka, dojiti ter biti še bolan. O vseh takih okoliščinah se vedno pogovorimo.” In temu se nato prilagodi zdravljenje.

 

FB članek - join us

Prenesi v

Glasuj

Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

E-novice

Prijavi se na e-novice in bodi na tekočem z aktualnimi novicami.

Ne prezrite

Anketa

Ingver

Ali v kuhinji uporabljate ingver?

Uporabne povezave