21.05.2013
LJ
19° / 9°
Klop Zaščitite se pred boleznijo, ki jo povzroča! Pazduha 15 simptomov raka, ki jih ne smete spregledati! Winona Ryder Vsi primerjajo ti dve fotografiji ... Sarah Willman Ne bo se ustavila, dokler ne bo videti kot barbika

Vas mučijo bolečine in mravljinčenje v zapestju?

Da bi ublažili tisti neprijeten občutek mravljinčenja ter pekoče bolečine v zapestju, ki jo pripisujejo predvsem ponavljajočim se enoličnim gibom, si lahko pomagate kar sami, v primeru hujših in dolgotrajnejših težav pa le obiščite zdravnika.

pisarna
Če več ur dnevno preživite za računalnikom, se vsake 15 do 20 minut pretegnite ter si nežno zmasirajte zapestje, da se sprosti. (Foto: iStockphoto)

Mravljinčenje ter bolečine v rokah, predvsem zapestju, dlaneh in prstih, so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala, za katerim trpi vedno več ljudi. Skozi ozek prehod v zapestju, ki mu pravijo karpalni kanal, tečejo kite mišic upogibalk prstov rok ter medialni živec, po katerem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca pa tudi kože na strani dlani, kjer je palec. Predvsem zaradi dolgotrajne prisiljene drže pa se pogosto zgodi, da se tkiva ali druge strukture, ki potujejo skozi karpalni kanal, vnamejo in takrat nastane kompresija oziroma pride do stisnjenja medialnega živca.

mobilni telefon v roki
Tudi prepogosta uporaba telefona lahko povzroči bolečine ali mravljinčenje v zapestju. (Foto: iStockphoto)

Simptomi, ki opozarjajo na težave

Prvi znaki bolezni se ponavadi začnejo med čisto običajnimi opravili, ki zahtevajo moč ali se ponavljajo, ter pri prisiljeni drži, kot je držanje telefona, časopisa, vožnja avtomobila ali ko zjutraj vstanemo iz postelje. Pojavi se blaga bolečina ali pekoč občutek v zapestju, ki pa se lahko razširi tudi na dlani, prste ali celo do podlakti, ter občutek šibkosti v rokah, najpogostejše pa je mravljinčenje ali omrtvičenje prstov, predvsem palca, kazalca in sredinca ter polovice prstanca.. Posledično posameznik zato postane neroden pri držanju svinčnika, kozarcev ali pa mu stvari kar letijo iz rok. Simptomi so ponoči pogostejši kot podnevi, bolečine pa so lahko celo tako hude, da bolnika prebudijo. Težave se stopnjujejo, če obolelo roko čez dan preveč obremenjujemo, sicer pa če sindrom karpalnega kanala ni zdravljen, lahko pride do šibkosti in propadanja mišičnih vlaken. Sindrom se pogosto pojavlja pri nosečnicah v zadnjih mesecih nosečnosti.

Kje tiči vzrok?

Dejanski vzrok pojava sindroma karpalnega kanala je neznan, povezujejo pa ga s ponavljajočimi gibi, specifično držo zapestja ali katerim koli stanjem, ki povzroča pritisk na medialni živec v zapestju. Velja prepričanje, da je sindrom predvsem posledica večurnega sedenja za računalnikom in neutrudnega mučenja tipkovnice, zato naj bi bili najbolj prizadeti programerji, tajnice in pravzaprav vsi, ki svoj delovni in prosti čas preživijo za računalnikom. Medeicinski zapisi pa pričajo, da so se s podobnimi težavami spopadali ljudje že v zgodnjih letih 20. stoletja, ko tehnologija še ni bila razvita. Zanimivo je, da se bolezen lahko pojavi tudi zaradi debelosti, artritisa, diabetesa ali travme, tveganje pa povečujejo tudi dedni zapis, predhodne poškodbe, zdravstvene motnje, ki vodijo do zadrževanja tekočin, benigni tumorji, ki lahko segajo v karpalni kanal in s tem zmanjšajo količino prostora, ter nepravilno izločanje rasnega hormona, ki stisne živec zaradi nenormalne rasti kosti v roki in zapestju.

Roka na miški
Miška in tipkovnica sta pravi strup za zapestje. (Foto: iStockphoto)

Kako si lahko pomagate sami?

Največkrat posamezniki, ko začutijo mravljinčenje ali bolečino, začnejo na silo stresati roko, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Če ste prisiljeni več ur dnevno sedeti za računalnikom, vsakih 15 do 20 minut rokam privoščite kratek odmor, jih nekoliko pregnetite ter upognite zapestja. Po tipkovnici udarjajte nežno, kot bi jo žgečkali, tudi s pisalom nežno in lahkotno drsite po papirju brez naglih, agresivnih gibov. Poskrbite tudi na položaj hrbtenice med sedenjem, saj se v primeru ukrivljenosti ramena ukrivijo naprej, ter na položaj rok, te naj ne bodo preveč upognjene nazaj ali preveč pokrčene. Naj okolje, v katerem delate, ne bo preveč hladno, saj bo sicer mravljinčenje bolj intenzivno in bolečine bolj izrazite. Doma si lahko simptome blažite z gretjem, morda s toplimi obkladki, masažo, katero pa najbolje opravi strokovnjak, tako kot tudi akupunkturo, ultrazvok, kiropraktično manifestacijo in podobne alternativne metode, ki lajšajo simptome.

Obiščite zdravnika!

Kadar je mravljinčenje zelo intenzivno in bolečine ne minejo ali vas začnejo celo ovirati pri vsakdanjih aktivnostih, ne pomaga pa nobena alternativna metoda, je najbolje, da obiščete osebnega zdravnika. Če boste namreč predolgo odlašali, lahko pride do nepopravljivih poškodb živca in mišic. V kolikor se bodo po zdravnikovem mnenju vaše težave skladale s sindromom zapestnega kanala, vas bo poslal na nadaljnje preiskave, s katerimi je mogoče ugotoviti, do kakšne mere je zaznavanje ali moč mišic in prstov moteno.

Zapestje
Strokovnjaki sindrom karpalnega kanala v večini pripisujejo ponavljajočim se gibom. Pisarniški delavci zato najbolj trpijo. (Foto: iStockphoto)

Po vsej verjetnosti vam bo zdravnik priporočil nošenje posebne plastične zapestne opornice, ki se je izkazala za učinkovito pri bolnikih z zmernimi in ne preveč dolgotrajnimi težavami. Namestite si jo ponoči, da si zapestja lahko odpočijejo, lahko pa tudi čez dan. Prav tako vam zdravnik lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila, ki lajšajo bolečine z utesnitvijo medianega živca v zapestnem prehodu, če so težave posledica vnetja.

Kadar pa so bolečine hude in dolgotrajne, vas bo zdravnik napotil na kirurški poseg, ki naj bi stanje po sicer dolgotrajnem okrevanju drastično izboljšal. Pri nas je najbolj razširjena klasična metoda z odpiranjem, ki poteka v anesteziji medianega živca, pred posegom pa na roko namestijo manšeto, tako da je izguba krvi minimalna. Kirurg skuša z minimalnim rezom narediti kar največ, bistvo pa je, da odpre kanal ter sprosti utesnjen živec, včasih mora moteče tkivo celo odstraniti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

 

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
Komentarjev: 4
 
Brina_me 12.09.2012 11:36:20
zelo nadležna zadeva, ampak na srečo popolnoma ozdravljiva. Misva sva oba z možen obiskocala manualnega terapevta v Mariboru (dr. Fedorov, MOGYjaz zaradi zaspestja, on pa teniškega komolca. Simptomi precej podobni, pa zdravljenje tudi! Jaz sem šla 4 krat, on pa 5 krat in od takrat naprej težav ni več. Sploh, če imaš službo kto jaz (frizerka) je nujno te stvari čim prej in čim bolj strokovno uredit. Ne hodit kar k nekim samooklicani strokovnjakom, morajo biti zdravniki, po osnovno izobrazbi nevrologi ali ortopedi,.
 
zdravslovenc 04.07.2012 21:29:59
Ampak kirurgi pa so majstri, kapo dol. Ni vsak za to.
zveraj 09.07.2012 01:41:36
Ma kirurgi v Slo so večinoma super. Teli nasveti zgoraj so zlata vredni, dejansko se premalo zavedamo, kako je pomembno za vse, ki delamo veliko z računalnikom, neprestano razmigavanje.
Jaz sem imela v prejšnji službi težave
zveraj 09.07.2012 01:45:22
ker sem imela vkleščen živec in sem potem hodila na manualne terapije in je pomagalo. Na vrsti sem bila v parih dneh, na koncu so mi dali še vaje, ki jih še danes izvajam tekom dela. Plačala sem pa 35€/terapijo in to v Mogy centru.
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

Boštjan Meh

Boštjan Meh, dr. med.

OFTALMOLOGIJA

ksenija šelih martinec

Ksenija Šelih Martinec, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Tanja Križaj

Tanja Križaj

NEVROFIZIOTERAPIJA

Petra Štrus

Petra Štrus, dr. med.

TERAPIJA Z ŽIVALMI

petra dovc - popovi zdravniki

Petra Dovč

FIZIOTERAPIJA

Manca Marc - 8

Manca Marc

FIZIOTERAPIJA

Uroš Ahčan

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Tatjana Mezeg

Tatjana Mezeg

FIZIOTERAPIJA

Tatjana Puc Kous

Tatjana Puc Kous, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

POPovi zdravniki 2012 - 49

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Sergej Kajumov

Mag. Sergej Kajumov, dr. med.

IRIDIODIAGNOSTIKA

Jože Lavrinec

Jože Lavrinec

DIETETIKA

Štefan Spudič

Štefan Spudič, dr. med.

OTORINOLARINGOLOGIJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Borut Žgavec, dermatovenerolog

Asist. Borut Žgavec, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Anamarija Meglič

Doc. dr. Anamarija Meglič, dr.med.

PEDIATRIJA - NEFROLOGIJA

Ana Reiter

Maruska Reiter, dr. med.

AROMATERAPIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Erik Vrabič

Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Zaščitite se pred boleznijo, ki jo povzroča!

Klop

Klopni meningoencefalitis pušča dolgotrajne posledice in lahko povzroči celo smrt. Prav zato je pomembno, da se pred to boleznijo zaščitite, še posebej, če veliko časa preživite v naravi. Vas zanima, kakšna je najbolj učinkovita zaščita?

Do vitke postave po vzoru hollywoodskih zvezdnic

Mango sadje

Afriški mango je v zadnjem času eden najbolj priljubljenih sadežev, tudi med hollywoodskimi zvezdnicami, saj deluje kot močan zaviralec apetita, s tem pa pripomore k izgubi odvečne telesne teže.

Ne prezrite

Anketa

Se že pripravljate na sezono kopalk?

Uporabne povezave

Zadnji komentarji