Težave z zanositvijo prizadenejo vsak šesti par. (Foto: iStockphoto)

O neplodnosti govorimo, ko ženska kljub leto dni trajajočim rednim in nezaščitenim odnosom ne more zanositi. Če se ta definicija nanaša tudi na vas in vašega partnerja, nikar ne obupajte, saj obstaja možnost, da je vzrok za to popolnoma ozdravljiv.

Simptomi neplodnosti

Večini parov uspe zanositi v prvih šestih mesecih poskušanja, po 12 mesecih pa zanosi približno 85 odstotkov parov. Glavni simptom neplodnosti je nesposobnost zanositve. V nekaterih primerih pa ima neplodna ženska lahko neobičajne menstrualne krvavitve. Na splošno velja, da je priporočljivo obiskati zdravnika, če vam ne uspe zanositi v enem letu poskušanja. Z zdravnikom se o zanositvi pogovorite tudi, če nameravate zanositi in ste starejši od 30 let in zadnjih šest mesecev niste imeli menstruacije, če imate že od nekdaj težave z nerednimi in bolečimi krvavitvami, endometriozo, vnetje medenice ali ste imeli že več splavov. Zdravnika naj obiščejo tudi moški, ki imajo majhno število spermijev in so imeli težave s prostato, modi ali so imeli kakršne koli težave v spolnosti.

Za moško neplodnost je lahko kriva nepravilna oblika spermijev, zaradi česar se zmanjša njihova gibljivost ali pa zmanjšanje števila semenčic v izlivu. (Foto: iStockphoto)

Vzroki moške neplodnosti

- nepravilna oblika in zmanjšana gibljivost spermijev;

- zmanjšano število semenčic v izlivu, ki je običajno posledica izpostavljenosti določenim dejavnikom v okolju (estrogen v hrani, kajenje, alkohol, stres, kava, droge);

- nespuščeno modo v otroštvu;

- pomanjkanje testosterona;

- genetske napake (na primer klinefelterjev sindrom) ali okužbe s katero od spolno prenosljivih bolezni;

- oslabljeno prehajanje semenske tekočine iz penisa v vagino, ki je lahko posledica težav v spolnosti in jih je mogoče odpraviti;

- retrogradna ejakulacija (izliv semena po spolnem odnosu v mehur);

- blokada obmodka ali semenovoda;

- semenska tekočina brez semenčic (običajna pri moških s poškodovano hrbtenjačo);

- hipospadija, prirojena okvara, pri kateri se izvodilo sečnice ne razvije na konici penisa;

- imunološke motnje (moško telo ustvarja protitelesa, ki napadejo semenčice in zmanjšajo njihovo sposobnost za oploditev);

- cistična fibroza;

- slaba kakovost življenja (stres, podhranjenost, prekomerna telesna teža, rakava obolenja, kemoterapija in obsevanje, uživanje drog ali alkohola ter nekaterih zdravil, kajenje, starost, jemanje zdravil, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, starost, pretiravanje s športnimi aktivnostmi …).

Tudi policistični jajčniki so lahko vzrok za neplodnost. (Foto: iStockphoto)

Vzroki ženske neplodnosti

- okvara ali neprehodnost jajcevodov;

- endometrioza;

- izostanek ovulacije, ki je lahko posledica motenj v delu možganov, ki ureja ovulacijo, nepravilnosti v hormonskem sistemu, ki preprečijo jajčnikom, da sprostijo jajčeca (anovulacija), poškodbe, tumorji, pretirane vadbe in stradanja ter nekatera zdravila;

- hiperprolaktinemija (povišana raven hormona prolaktina, ki je pomemben za proizvajanje mleka);

- policistični jajčniki;

- zgodnja menopavza;

- fibroidi, nenormalne rašče v materničnem tkivu, ki lahko zamašijo jajcevode, poškodujejo jajčece ali preprečijo, da bi se po oploditvi ugnezdilo v endometriju;

- nezdrav življenjski slog in slaba kakovost življenja;

- težave s ščitnico;

- rakava obolenja in zdravljenje le-teh;

Za neplodnost ne krivite svoje boljše polovice, saj stres še dodatno zmanjšuje plodnost. Pomembno je, da si v težkih trenutkih partnerja stojita ob strani in ne pritiskata eden na drugega.

Postavljanje diagnoze

Postavljanje diagnoze in odkrivanje neplodnosti pri moških poteka drugače kot pri ženskah. Če želi moški biti ploden, morajo njegovi testisi proizvesti dovolj kakovostne sperme, ta pa mora biti pravilno izbrizgana iz penisa v vagino. Testiranje neplodnosti pri moških obsega:

- splošni fizični pregled (pregled genitalij, izpraševanje o zdravstveni preteklosti, boleznih, spolnih navadah …);

- semensko analizo (v laboratoriju pregledajo semensko tekočino, ocenijo število in gibljivost semenčic ter druge pomanjkljivosti);

- hormonsko testiranje (določijo raven testosterona in drugih moških hormonov);

- pregled z ultrazvokom.

Vzrok za neplodnost je lahko tudi zapora jajcevodov ali pa nesposobnost spermijev, da dosežejo jajčece. (Foto: iStockphoto)

Da je ženska plodna, morajo njeni jajčniki redno sproščati zdrava jajčeca, njen reprodukcijski trakt pa mora dovoliti jajčecu in spermi, da pride v jajcevod, kjer pride do oploditve. Njeni reproduktivni organi morajo biti zdravi in delujoči. Postavljanje diagnoze pri ženskah obsega:

- testiranje ovulacije s krvnim testom (izmerijo količino hormonov v krvi);

- histerosalpingografija (radiološka preiskava rodil, pri kateri ugotavljajo nepravilnosti materničnega ustja, notranjosti maternice, jajcevodov in prehodnost jajcevodov);

- laparoskopija (v splošni anesteziji v trebušno votlino uvedejo optični inštrument, s katerim pregledajo jajcevoda, jajčnika in maternico ter ocenijo njihovo stanje);

- hormonsko testiranje in biopsija maternične sluznice;
testiranje zaloge jajčec;

- ultrazvočne preiskave.

Kaj pa zdravljenje?

Zdravljenje neplodnosti je odvisno od vzroka, trajanja neplodnosti, starosti partnerjev in drugih dejavnikov. Nekaterih vzrokov ni mogoče odpraviti, je pa veliko takšnih, ki so popolnoma odpravljivi. Priporočljivo je imeti spolni odnos vsaj trikrat tedensko, saj seks izboljšuje plodnost. Kljub vsemu pa s seksom ne pretiravajte, saj pogosta ejakulacija slabša kakovost sperme.

Za postavljanje diagnoze vam bodo morda opravili tudi ultrazvočno preiskavo. (Foto: iStockphoto)

Če je za neplodnost moškega kriva impotenca ali prezgodnji izliv, zdravljenje običajno obsega jemanje zdravil in spremembo življenjskih navad. Pomanjkanje sperme pa zdravijo z operativnim posegom ali jemanjem hormonov.

Pri ženskah je možnosti zdravljenja nekaj več. Zdravila za povečevanje plodnosti, ki uravnavajo ali sprožajo ovulacijo, so glavni način zdravljenja žensk, ki so neplodne zaradi motenj ovulacije. Ta zdravila namreč delujejo podobno kot naravni hormoni – FSH oziroma folikle-stimulirajoči hormon in LH oziroma luteinizirajoči hormon, ki uravnavata delovanje jajčnikov. Obstajajo pa še druga zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo za zdravljenje policističnih jajčnikov, sproženje ovulacije, spodbujanje jajčnikov, da jajčeca v njih lahko dozorijo, stimuliranje foliklov, da lahko sprostijo jajčeca, urejanje ovulacijskega ciklusa. Katera zdravila boste prejeli, je odvisno od vrste vaših težav.

Načinov zdravljenja neplodnosti je kar nekaj, zato nikar ne obupujte.

Neplodnost pa je mogoče odpraviti tudi z operacijo. Primerna je na primer za zdravljenje neplodnosti, ki je posledica zaprtosti jajcevodov. Laparoskopska tehnika namreč omogoča operiranje na zelo občutljivih predelih, kot so jajcevodi.

Če je neplodnost posledica endometrioze, jo je zelo težko pozdraviti. Čeprav so hormoni, ki se nahajajo v kontracepcijskih tabletkah učinkoviti za zdravljenje endometrioze in lajšanje bolečine, so žal neučinkoviti pri zdravljenju neplodnosti. Če imate endometrioze, vam bo zdravnik najverjetneje predpisal ovulacijsko terapijo, pri kateri zdravilo sproži ali uravnava ovulacijo ali pa vitro oploditev, pri kateri jajčece in spermij združijo v laboratoriju in nato vsadijo v maternico.

Postopki umetnega oplojevanja z biomedicinsko pomočjo

Najpogostejši od teh postopkov je 'IVF'  oziroma In vitro fertilization. Pri tem postopku ženski najprej odvzamejo zrelo jajčece in ga takoj prenesejo v gojiščne medije, kjer ga oplodijo z moškim semenom. Če je seme kakovostno, se semenčice vežejo na ovojnico jajčne celice in jo oplodijo. Od tri do pet dni po oploditvi oplojeno jajčece vstavijo ženski v maternico. IVF je idealen v primeru, če ima ženska zamašene jajcevode, pri endometriozi, nepojasnjeni neplodnosti, po raku materničnega vratu, moški neplodnosti in pri motnjah ovulacije. IVF po drugi strani povečuje možnost, da se bo rodil več kot en otrok, saj velikokrat v maternico vstavijo večkrat oplojeno jajčece, da povečajo možnost zanositve. Pri IVF-tehniki je treba redno pregledovati kri in prejemati hormonske injekcije.

Pri umetni oploditvi v laboratoriju združijo jajčece s semenom. (Foto: iStockphoto)

Elektroejakulacija ali ejakulacija, sprožena s pomočjo vibriranja, se najpogosteje uporablja pri paraplegikih in moških s težavami z erekcijo. S pomočjo rektalne sonde pridobijo seme v splošni anesteziji.

Kirurško pridobivanje semena obsega preprost poseg, pri katerem iz mod ali nadmodka pod lokalno anestezijo pridobijo seme. Postopek je primeren za moške z azoospermijo, stanjem, pri katerem v semenski tekočini ni semenčic.

Poznamo tudi postopek, imenovan ICSI, pri katerem gre za mikroskopsko tehniko, mikromanipulacijo, pri kateri opravijo neposredni vnos samo ene semenčice v citoplazmo ene jajčne celice. Uporablja se v primeru hude oblike moške neplodnosti in je trenutno eden najzahtevnejših in najsodobnejših oblik umetnega oplojevanja. Postopek se uporablja v kombinaciji z IVF in je še posebej uporaben za pare, ki s standardnimi postopki ne morejo zanositi.

Pri umetnih oploditvah pa lahko pride tudi do zapletov. Nekateri izmed njih so mnogoplodna nosečnost, krvavitve in okužbe, kakršne so značilne po vsaki operaciji, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, ki povzroči povečanje jajčnikov, bolečino in napihnjenost, nizka porodna teža novorojenčka in prirojene motnje pri otroku.

Upoštevajte preventivne ukrepe in zmanjšajte tveganje za neplodnost.

Kaj pa preventiva?

Pred večino oblik moške neplodnosti se ni mogoče zaščititi. Ne glede na to pa se mora moški izogibati alkoholu in drogam, visokim temperaturam, ki vplivajo na kakovost sperme, predvsem pa naj se ne odloča za vazektomijo, če želi še kdaj imeti otroke. Čeprav obstaja operacija, s katero je mogoče povrniti plodnost po vazektomiji, lahko ta vpliva na plodnost na druge načine.

Ženska se lahko pred neplodnostjo zaščiti tako, da telovadi v zmernih količinah, saj ji lahko ob prevelikem naporu izostane menstruacija, izogiba naj se alkoholu, tobaku in uličnim drogam ter omeji vnos kofeina in zdravil.