15.11.2018
LJ
12° / 8°
Kap 10 znakov kapi, ki jih morate poznati Avokado 7 preprostih in zdravih zajtrkov z malo kalorijami Par To bo pomagalo po prepiru s partnerjem Belinda Danes je neprepoznavna ...

80 let trajajoča študija razkriva, kaj nas res osreči

Leta 1938 so začeli na univerzi Harvard spremljati 268 študentov. Intervjuvali so družine, iz katerih so izšli, imeli dostop do vseh zdravstvenih kartotek, kasneje so spremljali tudi družine, ki so si jih ustvarili. Obilica podatkov je pokazala, kaj so imeli skupnega tisti, ki so bili srečni in dlje časa zdravi.

Sreča
Kaj nas osrečuje? (Foto: iStock)

Gre za eno najdlje trajajočih študij, ki preučuje odrasla življenja. Najprej so bili vanjo vključeni le študentje univerze Harvard, ki takrat še ni sprejemala žensk. V sedemdesetih letih so v študijo vključili 456 mladih iz ene najrevnejših sosesk mesta Boston. Preučevati so začeli tudi vse otroke udeležencev ter v študijo vključili ženske.

Raziskovalci so zbrali res veliko podatkov. Intervjuvali so družine, iz katerih so udeleženci izhajali ter kasneje v študijo vključili družine, ki so si jih ustvarili. Snemali so jih v družinskem okolju ter imeli dostop do vseh njihovih zdravstvenih kartotek. Snemali so njihove možgane in preučevali njihovo kri.

Profesor psihiatrije na harvardski medicinski fakulteti Robert Waldinger je že četrti vodja študije in na srce polaga, da je v toliko letih postalo precej jasno, da ljudi ne osrečuje denar, delo in slava. Kaj pa jih osrečuje in posledično ohranja bolj zdrave? Kam bi morali usmerjati čas in energijo?

"Ni bila raven holesterola v srednjih letih tista, ki bi nakazala, ali bodo ljudje postali zdravi stoletniki," pove Waldinger. Ko so primerjali podatke zdravih stoletnikov, so ugotovili, da imajo skupno eno: zadovoljni so v svojih odnosih. "Odnosi nas krepijo, osamljenost nas ubija. Tisti, ki so bili bolj povezani s svojo družino, prijatelji, skupnostjo, so bili srečnejši in bolj zdravi in so živeli dlje." In to je veljalo tako za priviligirane študente Harvarda kot za tiste, ki so izšli iz najrevnejše soseske Bostona. Ni bil pomemben razred, inteligenčni kvocient, niso bili pomembni geni.

Pomembna je bila kvaliteta odnosov. Niti slučajno ni bilo vedno vse rožnato, opozarja Waldinger. Toda če so ljudje imeli občutek, da se lahko zanesejo na ljudi okrog sebe, so bili mirni. Tudi ko so v starosti poročali o fizični bolečini, so v nasprotju s tistimi, ki niso imeli dobrih odnosov, še vedno poročali, da je njihovo razpoloženje isto. Še vedno so se počutili srečni. Četudi so trpeli fizično, niso trpeli čustveno in mentalno.

Pokazalo se je, da dobri odnosi ohranjajo zdravje tako telesa kot možganov. Tisti, ki so imeli dobre odnose, so dlje ohranili dober spomin.

Lahko bi rekli, da nam to, da so odnosi najpomembnejši, lahko pove že zdrava kmečka pamet. A kljub temu se ljudje bolj kot za dobrimi odnosi pehamo za materialnimi stvarmi in uspehom v službi.

FB članek - join us

Prenesi v

Glasuj

Komentarjev: 1
 
Bullschevik 21.01.2018 20:49:22
Verjetno nisi najbolj vesel lačen in nag.
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

E-novice

Prijavi se na e-novice in bodi na tekočem z aktualnimi novicami.

Ne prezrite

Anketa

Paradižnik

Ste vedeli, da je določena zelenjava celo bolj zdrava skuhana?

Uporabne povezave