19.10.2017
LJ
21° / 5°
Utrujenost Stres, neprespane noči ... Vse to lahko načne naše zdravje. A tu je rešitev Mandarina Zdravstvene koristi mandarin, ki jih niste poznali! Srce To lahko uniči vaše srce in povzroči infarkt ter kap Sperma Poznate dejavnik, ki močno vpliva na kvaliteto moške sperme?

Vas tišči v prsih in ne morete dihati? Preverite, kaj je lahko vzrok

Panični napadi so, podobno kot anksioznost ter depresija, eden od najpogostejših psiholoskih pojavov, s katerimi se srečujemo v terapevtskem okolju. Anksioznost in panični napadi gredo z roko v roki. Predvsem to velja za socialno anksioznost, pri kateri so panični napadi dokaj specifični.

Srčni infarkt
Na čustveni ravni, panične napade ponavadi spremlja strah pred nevarnostjo povezano z lastnim zdravjem – npr. strah pred infarktom, smrtjo. (Foto: Thinkstock)

Kaj so panični napadi?

Ko govorimo o paničnih napadih z vidika simptomatike, jih lahko zaznamo tako na telesni ravni, kot tudi na kognitivni ter čustveni ravni. Ponavadi se pojavijo kot neprijetni občutki, pri čemer oseba, ki ima napad panike ne ve, kaj se dogaja. Zdi se ji zgolj, da se dogaja nekaj groznega ter da to grozno prihaja od znotraj. Delujejo kot nekaj izven naše kontrole – kot nekaj česar ne moremo nadzirati ali se mu zoperstaviti. Pri tem osebo, ki jih doživlja oblijejo občutki strahu, včasih celo groze, sramu in krivde. Spremljajo jih tudi katastrofične misli, ki so lahko obsesivne narave, ter telesni simptomi. V nekaterih primerih se panične napada smatra kot napade intenzivne anksioznosti, vendar pa je med njima, kljub podobnosti simptomov, kvalitativna razlika.

Aleš Živkovič
Aleš Živkovič je psihoterapevtski svetovalec v NHS (National Health Service) v jugozahodnem Londonu ter vodi lastno psihoterapevtsko prakso v severnem Londonu. Prav tako je dejaven kot mentor poslovnežem in podjetnikom. Za kakrsna koli vprasanja ali sodelovanje, ga lahko kontaktirate na https://aleszivkovic.com/ (Foto: osebni arhiv)

Ravno zato, ker je del simptomatike paničnega napada tudi telesna oziroma fizioloska reakcija, jih tisti, ki se z njimi soočajo prvič, smatrajo za telesno bolezen, zato so v večini primerov tudi napačno diagnosticirani oziroma diagnoze niti ne dobijo. Urgentni oddelki bolnišnic se tako soočajo z nepojasnjenimi srčnimi palputacijami, tahikardijami in drugimi nepojasnjemi telesnimi simptomi.

Zaradi razlogov, ki privedejo do anksioznosti in paničnih napadov, pri čemer bodo do njih bolj dovzetni ravno tisti, ki so manj čustveno pismeni, je še toliko bolj očitno zakaj se panični napadi tako pogosto zamenjujejo za telesno anomalijo. Del psihoterapije, ko se soočamo z anksioznostjo, je ravno čustveno opismenjevanje klienta.

Simptomi paničnega napada

Skupna lastnost panicnih napadov je, da oseba, ki jih čuti ponavadi katastrofizira svojo notranjo izkusnjo. Panični napad ima zato karakteristike odziva na katastrofo, ki se lahko zgodi ali pa se dogaja.

Vse to lahko spremljajo telesni simptomi, ki jih ponavadi asociramo s »fringt and flight« simptomi. Torej, srčne palputacije, plitko dihanje, hipervenitlacija, občutek izgube tal pod nogami, želja po pobegu iz prostora, slabost, razdraženost, iritiranost.

Na čustveni ravni, panične napade ponavadi spremlja strah pred nevarnostjo povezano z lastnim zdravjem – npr. strah pred infarktom, smrtjo. V primeru socialne anksioznosti je to lahko tudi strah pred izgubo zavesti, nekontrolirano defekacijo ali znojenjem. Pri socialni anksioznosti je v ozadnju paničnih napadov predvsem čustvo sramu. Lahko pa je narava paničnih napadov tudi strah pred izgubo kontrole pri napadu nase ali na druge – npr. strah pred lastnim besom, jezo, agresijo – ali strah pred norostjo. Občasno lahko panični napad spremljajo tudi »vsiljene« misli, za katere se zdi, da vdirajo v nas ego brez nadzora, kar za osebo, ki jih izkuša lahko pomeni še toliko bolj grozljivo doživetje.

Strah pred paniko bo paniko poslabšal

Ker ima oseba, ki se sooča s paničnimi napadi občutek, da se le-ti pojavljajo nepričakovano – včasih v določenih situacijah – bo ponavadi strah povezan s pričakovanjem paničnega napada, le-tega tudi povzročil. Ko pa se bo panični napad pričel, pa bo strah pred njegovim katastrofičnim izidom še dodatno podkrepil ter iz njega naredil se težjo izkušnjo.

Nekdo, ki ima izkušnje s paničnimi napadi lahko dobi občutek, da so le-ti vedno bolj pogosti in močnejši, dejansko pa njihovo pogostost in intenziteto inducira oseba in to ravno sama s strahom pred njimi.

Ljudje se zato začnejo izogibati situacijam, ki po njihovem mnenju panične napade povzročajo. Predvsem je to problem v primeru socialne anksioznosti, saj se človek začne izogibati socialnim situacijam, kar lahko privede do izjemne izoliranosti. Oseba, ki se s tem sooča, lahko celotno svoje življenje podredi izogibanju paničnim napadom – planira pot na delo ter z dela, izbiro službe, socialnega okolja, itd. Svet postaja manjši in manjši in življenje v njem je vse težje.

Velikokrat vse to lahko pripelje tudi do najrazličnejsih oblik odvisnosti, saj le-ta predstavlja edini kontrolni mehanizem za paniko in anksioznost. Tako se človek lahko prične zatekati k drogam, alkoholu, internetu, družbenim omrezjem, pornografiji, ekstremnim športom, včasih tudi popolni izolaciji v delovno okolje.

Tako anksioznost kot panični napadi bodo skoraj vedno imeli podlago v nezavednih in potlačenih čustvenih vsebinah, ki prodirajo v zavedno, zato je še toliko bolj pomembno, da se v terapiji le-tem tudi posvetimo.

FB članek - join us

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
Komentarjev: 1
Booooooooooring 10.03.2017 18:10:43
ni me sram priznat da sem jih imel pogosteje ko sem živel s starši. zdaj ko živim na svojem se anksioznost pojavlja samo ob močnih občutkih osamljenosti. starši tega ne bodo razumeli to imajo za neko hibo a povem ni tako enostavno.
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

Ne prezrite

Anketa

Izgorelost

Ste veliko pod stresom?

Uporabne povezave