20.10.2018
LJ
20° / 8°
Zdrava in nezdrava hrana To morate vedeti, če vam diagnozirajo diabetes Beljakovine in zdrave maščobe 3 načini, kako spodbudimo delovanje presnove Buče Poznate to neverjetno antioksidantno bombo? Motnje erekcije Moški, veste, kaj vse povzroča impotenco?

Pogosto prepozno odkrita bolezen se lahko konča z amputacijo

Periferna arterijska bolezen pomeni zamašitev žile v udih, najpogosteje v nogah. Ima jo kar vsak šesti Slovenec, starejši od 55 let. A kar 70 odstotkov bolnikov se je zave prepozno. Bolezen namreč tiho napreduje in lahko dolgo ne povzroča težav. Zapleti pa so zelo resni. Tudi amputacija.

Ateroskleroza
Tako se pri tej bolezni zaradi maščobnih oblog zoži žila, kar zmanjša prekvavitev. To lahko vodi v odmrtje tkiva, ko je edina rešitev amputacija. (Foto: iStock)

Periferna arterijska bolezen je ena od različic aterosklerotične žilne bolezni, pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik Oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana. Ateroskleroza pomeni poapnenje, zožanje žil in je še vedno glavni razlog prezgodnje smrti v Sloveniji. Dolgo se lahko ne pokažejo nobeni simptomi. Toda ko bolezen napreduje, se poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Pri periferni arterijski bolezni, ki prizadene okončine, postane včasih edina rešitev amputacija. Toda aterosklerozo lahko preprečujemo in odkrivamo še tako zgodaj, da te zaplete preprečimo.

Ko se pojavi bolečina v nogah

Zožanje žil se zgodi zaradi nalaganja maščobnih oblog. Posledica je motnja prekrvavitve. Pri periferni arterijski bolezni se to pogosteje zgodi v nogah kot rokah, zato je običajno prvi simptom, ki ga bolnik opazi, da ne more dolgo hoditi. Začne ga boleti, a ko se ustavi in počije, lahko pot spet nadaljuje. Zaradi tega včasih to bolezen šaljivo imenujejo bolezen ogledovalcev izložb. Ko so bolniki v mestu in se morajo naenkrat ustaviti, jim je pogosto namreč nerodno, da bi brez razloga stali sredi pločnika, zato se velikokrat pretvarjajo, da si ogledujejo izložbo. Če noga boli tudi v mirovanju, pa je to znak precejšnjega napredovanja bolezni.

Ni pa ateroskleroza nikoli izolirana, dodaja Blinc. "Nimaš ateroskleroze samo v nogi, obloge imaš še marsikje." Zaradi tega lahko tudi bolniki s periferno arterijsko boleznijo, če ta ni zdravljena, prezgodaj preminejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. 

Kako to bolezen preprečiti?

Aterosklerozo je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom. Tega pa morajo privzeti tudi bolniki, da bi preprečili napredovanje bolezni. "V Sloveniji smo eni prvih, ki smo dokazali, da lahko z doslednim zdravljenjem dejavnikov tveganja bistveno zmanjšamo prognozo bolnikov. To pa so klasični dejavniki tveganja – želimo znižati škodljive lipide, uravnati krvni tlak in sladkor, bolnika spodbujamo, da se giba, da uživa zdravo hrano, da opusti kajenje." 

Še posebej pomembno je prenehati kaditi, poudarja tudi Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni. Kajenje je eden najhujših povzročiteljev ateroskleroze. "Kajenje je pereč problem naše družbe," pravi. "Kadi vsak četrti Slovenec, vsak šesti najstnik. A kaditi pomeni, kot da bi plačevali, da se nam skrajšuje življenje. Deset ljudi na dan umre zaradi kajenja. Letno umre več ljudi zaradi kajenja kot zaradi nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj."

Če periferna arterijska bolezen kljub spremembi življenskega sloga preveč napreduje, je vseeno potrebna še operacija.

Kako bolezen prepoznati, preden se pojavijo simptomi?

Danes je sicer mogoče ugotoviti, ali ima človek težave v ožilju, še preden se pojavijo prvi simptomi. In sicer z merjenjem gleženjskega indeksa. "To je preprost test, ki pri ležečem bolniku primerja, kakšen je tlak v gležnju v primerjavi s tlakom na nadlahti," pove Blinc. To je presejalni test, ki v nekaj minutah pokaže, ali so žile prehodne ali pa je nekaj narobe.

Periferna arterijska bolezen
Tako je videti merjenje gleženjskega indeksa, ki traja le nekaj minut, zanesljivo pa pokaže, ali imamo težave z ožiljem. (Foto: Miro Majcen)
Periferna arterijska bolezen
prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana (Foto: Miro Majcen)
Periferna arterijska bolezen
Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni (Foto: Miro Majcen)

Cokanova dodaja, da je bolezen mogoče pravočasno prepoznati tudi s tipanjem pulza. Ko se pojavi zožanje arterij, postanejo pulzi slabo tipljivi ali celo netipljivi. Poleg bolečin in odstotnosti pulza je simptom tudi mrzla, neprekrvavljena okončina, večinoma noga.

"Ko taki bolniki nato pridejo k zdravniku, ne potrebujejo obtoževanja, da so si to sami naredili, ampak spodbudo," pravi Cokanova. Čeprav je bolezen povzročil nezdrav življenjski slog, bo bolniku najbolj pomagalo, da ga okolica spodbuja, da tega spremeni. "Tukaj je človek namreč sam sebi zdravnik. On bo shujšal, on bo nehal kaditi ... Nihče ne more tega narediti namesto njega."

Kdaj je potrebna amputacija?

Periferno aterijsko bolezen je res dobro prepoznati čim prej, ko je še mogoče preprečiti zožanje žile in težave s prekrvavitvijo. Če težave s prekvavitvijo trajajo predolgo, namreč odmre okoliško tkivo, takrat pa je edina rešitev amputacija. A kar polovica bolnikov po nadkolenski amputaciji ne živi več kot leto dni, poudarja zdravnica, zato je treba bolnike diagnozirati prej, ko je to še mogoče preprečiti.

Tveganja za periferno arterijsko bolezen so sicer: sladkorna bolezen, napredovalno ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, zgodovina te bolezni v družini, starost.

Preberite si tudi zgodbo ekdanjega novinarja in voditelja Roberta Peressuttija, ki je to bolezen izkusil.

FB članek - join us

Glasuj

Komentarjev: 1
zurbrigen 20.03.2018 10:14:43
IN ta meritev NI zajeta v zdravstveno zavarovanje niti osnovno niti dodatno, ampak samo SAMOPLAČNIŠKO lahko prideš do nje. Žalostno da novinarji ne napišete nekaj na to temo, ampak le pobašete keš za oglaševanje odkrito ali prikrito, ter BVK
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

E-novice

Prijavi se na e-novice in bodi na tekočem z aktualnimi novicami.

Ne prezrite

Anketa

Tek

Ali tečete zunaj tudi v hladnih dneh?

Uporabne povezave