LJ
Weather
15° | 5°
Prva oddaja v živo, oder - 51 'Vsak pogled je bil zame metek v srce' trde pete Kako odpraviti trdo kožo na petah? Naklonjenost 8 korakov do resne zveze Jane Ta fotografija ji je spremenila življenje

Tudi vas kdaj zaboli v križu?

Vsakogar kdaj zaboli v križu, zato smo se s priznano fizioterapevtko Tatjano Mezeg pogovarjali, kako lahko te nadležne bolečine olajšamo, preženemo oziroma kar preprečimo.

Bolečine
Ko nenadoma zaboli v križu, fizioterepevtka priporoča, da se uležemo na trebuh. (Foto: iStockphoto)

Zakaj nas lahko tako nenadoma zaboli v križu?
Nenadno bolečino v križu imenujemo tudi akutni lumbago. Povzroči jo zdrs ali protruzija medvretenčne ploščice ali diska. Posamezen segment hrbtenice je zaradi seštevanja vseh nepravilnih obremenitev preko celega dne nestabilen. Včasih nato povsem banalen gib zadošča, da se trdi del diska pomakne nazaj in pritisne na ovojnico hrbtenjače. Kihanje, kašljanje in napenjanje povečajo bolečino, ne moremo se vzravnati, telo samo poišče držo, ki povzroča najmanj bolečin. Toda zadrži jo tako, da hrbtne mišice ostanejo v krču. Bolečina je omejena na predel križa; če je ena stran bolj boleča, pomeni, da je disk pomaknjen bolj v stran bolečine, ki pa ne izžareva v nogo.

Tatjana Mezeg
Tatjana Mezeg ima več kot 30 let izkušenj.

Kako lahko to bolečino vsaj omilimo, če že ne preženemo?
Bolečino občutno zmanjšamo, če se uležemo na trebuh in si podenj podložimo eno ali več blazin. Tako omogočimo disku, da se odmakne od hrbtenjače oziroma ovojnice in bolečina v nekaj minutah popusti.

Lahko posežemo po protibolečinskih tabletah?
Uživanje protibolečinskih tablet je priporočljivo, čeprav se jih mnogi ogibajo. Zavedati se moramo, da se naše telo odziva na intenzivnost dražljaja bolečine: močnejši kot je, močnejši je tudi spazem mišic, težje se poravnamo, dlje časa trajajo težave.

Je predolgo počivanje res lahko spet škodljivo?
Najslabše je, če sedimo in mislimo, da hrbtenica počiva. V primerjavi s pokončno stojo, pomeni sedenje za telo trikrat večjo obremenitev. Dokler nismo sposobni pokončne hoje, je bolje, da dan ali dva iščemo olajšanje v ležečem položaju. Ko pa se lahko zravnamo, hodimo, dokler nas bolečina ne „upogne“. Takrat se spet uležemo.

Koliko časa je normalno, da takšna bolečina traja?
Takšna bolečina traja do 14 dni. Naše telo ima mehanizme, da v tem času samo popravi oziroma normalizira stanje. Če pa takoj postopamo pravilno, se stanje popravi v dveh, treh dneh.

Kdaj lahko bolečine v križu označujejo hujša bolezenska stanja?
S kombiniranim gibom predklona in rotacije (ko denimo dvignemo otroka in ga posadimo v avto, ko pometamo, grabimo, kidamo sneg …) se lahko disk še bolj premakne ali celo „poči“ (to imenujemo hernija diska). Takrat začne bolečina izžarevati po nogi, kar lahko traja tudi več mesecev. Poleg bolečine se lahko pojavijo mravljinčenje, preveč občutljivi oziroma neobčutljivi predeli na koži, klecanje kolena, pad stopala oziroma zatikanje noge ob preprogo ali prag.

Moški in tablete
Ne bojte si pomagati s protibolečinskimi tabletami. (Foto: iStockphoto)

Kdaj je treba obiskati zdravnika ali celo urgentno ambulanto?
Zdravnika obiščemo, ko postane bolečina moteča v vsakdanjem življenju, še zlasti, ko nam krati spanec.V urgentno ambulanto gremo TAKOJ, če ne čutimo več noge ali izgubimo popolno kontrolo nad odvajanjem urina ali blata.

Kako bi lahko takšne bolečine preprečili?
Noben ukrep, vaja ali zdravilo ne daje popolnega zagotovila, da se nam kaj takega ne more primeriti. Možnost pa zmanjšamo, če:
– vzdržujemo pravilno držo (še zlasti pri dolgotrajnih pasivnih obremenitvah, kot sta sedenje ali stanje z rahlo nagnjenostjo naprej),
– se zavemo napak in takoj ukrepamo,
– znamo aktivirati globoki mišični steznik,
– izvajamo prave vaje glede na trenutne težave (splošne, ko nas nič ne boli, in terapevtske, ko nas boli),
– poskrbimo za zmerno količino gibanja, ki naj bo raznoliko,
– hrbtenico nagradimo za požrtvovalno delo z občasno masažo, kopeljo ali savno.

Kako lahko za svoj hrbet poskrbijo ljudje, ki med delom pretežno sedijo ali po drugi strani stojijo?
Pri sedečem delu moramo vzdrževati fiziološko krivino v križu. To pasivno dosežemo s podlaganjem svitka na višini, ki nam je najbolj prijetna, ali aktivno z nagibom medenice naprej (da bi to dosegli lahko uporabimo žogo, klinaste blazine, posebne stole ...). Pri slednjem moramo vseeno paziti, da krivina ni prevelika in da jo znamo zadržati z mišicami. Poleg tega izkoristimo vsako priložnost, da se sprehodimo. Pozorni bodimo na višino in položaj ekrana računalnika. Stoječe delo po drugi strani zahteva dobro obutev. Če stojimo na mestu, poiščimo oporo na višini pasu ali kolen. Večkrat naredimo zaklon s stegnjenimi koleni.

Obstaja telovadba, ki je za križ še posebno škodljiva? Je katera še posebno blagodejna?
Načeloma zdravemu človeku telovadba ne more biti škodljiva. Napačno pa je, če ob pojavu težav začnemo telovaditi vsevprek, ne da bi svojo vadbo prilagodili težavam. Nevarno je tudi, če se sami, brez strokovnega vodstva in nadzora, lotevamo vadbe z utežmi in trakovi. Tudi intenzivni in preštevilni jutranji predkloni niso priporočljivi. Posebno blagodejni so po drugi strani zakloni oziroma nagibi trupa nazaj, in sicer leže na trebuhu z oporo na stegnjenih rokah ali stoje s stegnjenimi koleni.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

 

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
Komentarjev: 0
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

Tanja Križaj

Tanja Križaj

NEVROFIZIOTERAPIJA

Tatjana Puc Kous

Tatjana Puc Kous, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

Ana Reiter

Maruska Reiter, dr. med.

AROMATERAPIJA

Štefan Spudič

Štefan Spudič, dr. med.

OTORINOLARINGOLOGIJA

petra dovc - popovi zdravniki

Petra Dovč

FIZIOTERAPIJA

Jože Lavrinec

Jože Lavrinec

DIETETIKA

Ružica Preveden

Asist. Ružica Preveden, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

ksenija šelih martinec

Ksenija Šelih Martinec, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Anamarija Meglič

Doc. dr. Anamarija Meglič, dr.med.

PEDIATRIJA - NEFROLOGIJA

Sergej Kajumov

Mag. Sergej Kajumov, dr. med.

IRIDIODIAGNOSTIKA

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Borut Žgavec, dermatovenerolog

Asist. Borut Žgavec, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Erik Vrabič

Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Tatjana Mezeg

Tatjana Mezeg

FIZIOTERAPIJA

Tadeja Hauptman

Tadeja Mantel Hauptman, dr. med.

DRUŽINSKA MEDICINA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Uroš Ahčan

Doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Petra Štrus

Petra Štrus, dr. med.

TERAPIJA Z ŽIVALMI

Manca Marc - 8

Manca Marc

FIZIOTERAPIJA

Ali kilogrami vplivajo na samozavest?

debelost

Vsakič, ko pride poletje, nas začnejo obhajati tako dobro znani občutki nelagodja, saj bomo oblekli tanka poletna oblačila ali kopalke, naše telo pa ni videti tako, kot bi si želeli. Kaj storiti?

Ne prezrite

Anketa

Kako dobro spite?

Uporabne povezave

Zadnji komentarji