Ključne besede: carski rez, anestezija
Simptomi: AIDS/HIV, Akne, Akutno vnetje trebušne slinavke, Alergije, Alkoholna bolezen jeter, Alzheimerjeva bolezen, Amenoreja (Izostanek menstruacije), Anafilaksija, Anemija (Slabokrvnost), Angina (Tonzilitis), Angina pektoris, Ankilozirajoči spondilitis, Anksioznost, Astigmatizem, Astma, Ateroskleroza, Atrijska fibrilacija, Avtizem in avtistične motnje, Balanitis, Basedowova bolezen in hipertiroidizem, Blefaritis, Boleča menstruacija (Dismenoreja), Boleči spolni odnosi, Bolečina v dojkah, Bolečina v križu, Bolezni prsnih bradavic, Bradavice, Bris in rak vratu maternice, Bronhiolitis, Bronhitis, Cerebralna paraliza, Ciroza, Ciste jajčnikov, Ciste v dojkah, Cistitis, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Crohnova bolezen, Cushingov sindrom, Čezmerna poraščenost, Dedna hiperlipidemija, Depresija
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni!
Ker me v kratkem čaka drugi CR, se sprašujem če sedaj nebi imela spolšne anestezije. Kakšno je vaše mnenje glede tega, da bi bila zraven budna, ko se bo rodil moj otrok. In seveda kako ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Ker me v kratkem čaka drugi CR, se sprašujem če sedaj nebi imela spolšne anestezije. Kakšno je vaše mnenje glede tega, da bi bila zraven budna, ko se bo rodil moj otrok. In seveda kako se reče tej anesteziji pri kateri si buden?
lp
Odgovor: Spoštovana bodoča mamica!
Carski rez se lahko izvede tudi v spinalnem bloku pri ohranjeni zavesti. Svojo željo po takšni področni anesteziji morate izraziti anesteziologu, ko bo čas za načrtovan carski rez.
Srečno
Jelena Berger, dr. med., 19.09.2011
Ključne besede: Nenadna okvara sluha
Simptomi: Alergije, Alzheimerjeva bolezen, Anafilaksija, Anemija (Slabokrvnost), Anksioznost, Depresija, Glavobol, Menierova bolezen, Meningitis, Možganski tumorji, Multipla skleroza, Nizek krvni tlak (Hipotenzija), Pareza facialnega živca, Pasavec, Prehlad, Sindrom kronične utrujenosti, Sinusitis, Slabokrvnost (Anemija), Sladkorna bolezen, Spondiloza, Stres, Tetanus, Tinitus, Tranzitorna ishemična ataka (TIA), Visok krvni tlak (Hipertenzija), Vnetje srednjega ušesa, Vročinski krči, Vrtoglavica, Zadelan sluhovod
Deli telesa: GLAVA, UŠESA, ALERGIJE IN IMUNSKI SISTEM, DUŠEVNOST, HORMONI, INFEKCIJE, SRCE, KRI, OŽILJE
Opis: Pozdravljeni.Meseca maja se mi je zgodilo, da v trenutku nisem slišala na levo uho, začelo mi je šumeti v ušesu, naslednji dan sem imela občutek da se prostor vrti okoli mene in velike težave z ... več
Vprašanje: Pozdravljeni.Meseca maja se mi je zgodilo, da v trenutku nisem slišala na levo uho, začelo mi je šumeti v ušesu, naslednji dan sem imela občutek da se prostor vrti okoli mene in velike težave z ravnotežjem.
Prosim za vaše mnenje po prebranih izvidih.
Izvid na polikliniki se glasi-brez bolečin,afebrilna,brez izcedka iz sluhovoda. Bobniča siva,cela, z odsevom.R pozitiven obojestransko-W., brez spontanega nistagmusa,Romberg je bil negativen.Izvid ADG-desno je bil praktično bp,levo krivulja do 250Hz na 35 do 45 dB, nato pri 500Hz upad do 95dB, nato le ostanki sluha.Sprejeta sem bila na ORL kliniko, kjer sem prejemala terapijo po shemi
za zdravljenje akutne naglušnosti.Po tednu dni prejemanja terapije so mi opravili ponoven ADG, ki pravi -desno je sluh normalen, levo pa izguba sluha pri 500Hz do 95dB, pri 1000Hz 115 dB.
Opravili so mi tudi CT glave-razmerje v sivo bele možganovine je normalno. Na skeletnem oknu sta oba notranja sluhovoda razširjena, izraziteje in nekoliko asimetrično je razširjen desni-razvojna varianta?,intakanalikularni proces?.
Preiskava APMD-odrijejo desno normalen izvid, levo pa mesta okvare ne morejo določiti, ker ni vhodnega signala. Najverjetneje gre za kohlearno okvaro.
Pregled pri nevrologu-nevrološki statust normalen.
Pregled na MRI glave in temporalnih kosti:
notranja sluhovoda posebej levi sta res nekoliko širša, pataloških sprememb na stanjšanih rezih za prikaz živcev kot po aplikaciji kontrasta ne vidim. Tudi drugje v možganovini ni nobenih pataloških sprememb, tudi ne takih ki bi spominjale na demielinizacijo.
Prejela sem Betahistim, katerega moram jemati do oktobra, ko imam ponovno kontrolo. Svetujejo mi tudi pregled pri revmatologu.
Vzeli so mi tudi kri za genetske teste, katerih izvid pričakujem v septembru.
Napisala sem vam del izvidov, ki sem jih prejela.
Sedaj me pa zanima kaj to vse pomeni, se mi bo sluh povrnil? Ali naj se sprijaznim s tem, da ne morejo ugotoviti kaj je narobe z sluhom?
Ali je lahko tudi posledica stresa?
Iskreno se vam zahvaljujem za odgovor.
Odgovor: Pozdravljeni, upam, da se vam je sluh do sedaj vsaj nekoliko popravil, včasih se tudi povrne, večkrat pa žal ne. Izvidi preiskav in slikanj izklučujejo rakavo bolezen v možganih ali v poteku slušnega živca, tudi multiplo sklerozo in večjo možgansko krvavitev. Zakaj je potem sluh enostransko praktično izginil. Kaže da gre za proces v samem čutnem delu slušne poti, lahko zaradi degenerativne spremembe, motnje v prekrvavitvi... Še enkrat, upam, da se je sluh vsaj popravil. Sporočite prosim!
Štefan Spudič, dr. med., 02.11.2010
Ključne besede: izguba sluha, nenadna, starostna naglušnost, slušni aparat
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen, Anemija (Slabokrvnost), Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Menierova bolezen, Meningitis, Menopavza, Migrena, Možganski tumorji, Multipla skleroza, Pareza facialnega živca, Subarahnoidne krvavitve, Tinitus, Tranzitorna ishemična ataka (TIA), Visok krvni tlak (Hipertenzija), Vnetje srednjega ušesa, Vrtoglavica, Zadelan sluhovod
Deli telesa: GLAVA, UŠESA, DUŠEVNOST, INFEKCIJE
Opis: zanima me kaj je vzrok za nenadno izgubo sluha pri mami ki je stara 76 let tudi slušni aparat ji ne pomaga več.
hvala za odgovor
Lp Vida več
Vprašanje: zanima me kaj je vzrok za nenadno izgubo sluha pri mami ki je stara 76 let tudi slušni aparat ji ne pomaga več.
hvala za odgovor
Lp Vida
Odgovor: Pozdravljeni, običajno nenadno poslabšanje sluha starostnika, ki mu je slušni aparat dotlej pri razumevanju govora in izboljšanju sluha pomagal, povzroči vnetje srednjega ušesa, zamašitev sluhovoda, odpoved ali okvara aparata, pretočne motnje (TIA ali mini kap in prava možganska kap, redkeje druge bolezni, kot so tumorji, anevrizme žilja, vnetja slušnega živca. Mamo pospremite k njenemu zdravniku, ki bo večino teh vzrokov znal izključiti. Če bodo še dileme in nerešena vprašanja, pa pomaga ORL specialist ob pomoči akustika za slušne aparate, včasih konzultiramo nevrologa. Včasih pa gre dejansko za tako okvaro sluha, ki je zaenkrat ne znamo in zmoremo pozdraviti in sluh se ne povrne. Pa še nekaj, če je mati nenadoma, preko noči torej izgubila sluh, pa se malo mudi, saj vemo, da lahko pomagamo najbolj v prvih dneh in tednu po taki okvari. Srečno.
Štefan Spudič, dr. med., 19.03.2010
Ključne besede: spomin, motnje
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen
Deli telesa: GLAVA
Opis: Pozdravljeni!
Imam 25 let in sem že pred časom ugotovila da moji možgani ne funkcionirajo tako kot bi morali. Imam zelo slab spomin, redko kakšne informacije si zapomnim, pa četudi si jih, jih ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Imam 25 let in sem že pred časom ugotovila da moji možgani ne funkcionirajo tako kot bi morali. Imam zelo slab spomin, redko kakšne informacije si zapomnim, pa četudi si jih, jih kmalu pozabim. Skratka imam zelo krtakoročen spomin, razno če pretirano ponavljam si zapomnim toda ne za dolgo. Ugotovila sem tudi, da ko pišem včasih ne znam kaj napisati ali pomešam črke ( primer; hudournik napišem duhournik). So še druge posledice kot slaba koncetracija, nezbranost, težko se osredotočim. Prosila bi vas za vaš nasvet kajti postajam že obupana. Hvala
Odgovor: Spoštovani!
Vaša težava vsekakor ppotrebuje obravnavo pri zdravniku, najprej vašem izbranem, nato naprej pri nevrologu.
Spomin je ena od višjih funkcij naših možganov in nam omogoča, da si stvari zapomnimo. Večinoma se to dogaja v temporalnem delu možgan. Normalno je, da se spomin z leti slabša, vendar pa ste vi skoraj na višku umskih sposobnosti in se vam takšne motnje brez razloga ne bi smele dogajati. Izključiti je treba težave s hujšo slabokrvnostjo, zlasti v povezavi s pomanjkanjem vitamina B12 in folne kisline, pomanjkanjem ščitničnih hormonov, izključiti motnjo kot posledico poškodb glave. Že pri vašem izbranem zdravniku boste opravila osnovni test-KPSS ( kratek preskus spoznavnih sposobnosti) in že prej omenjene osnovne preiskave, nato pa bo potreben pregled pri nevrologu in natančnejše psihološko testiranje. Nevrolog bo tudi odredil nadaljnje preiskave, ki se mu bodo zdele potrebne, na primer EEG in CT glave.
V kolikor so se te težave pojavile v zadnjem času in vam niso domače že od prej in če ste šolanje doslej normalno zaključili brez večjih težav, je nujen obisk pri zdravniku ČIMPREJ! Srečno!
, 22.03.2010
Ključne besede: TINITUS
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen, Anemija (Slabokrvnost), Angina pektoris, Ateroskleroza, Atrijska fibrilacija, Sindrom kronične utrujenosti, Sinusitis, Slabokrvnost (Anemija), Srčne aritmije, Stres, Subarahnoidne krvavitve, Težave žensk pri doživljanju orgazma, Tinitus, Tranzitorna ishemična ataka (TIA), Trigeminalna nevralgija, Viagra - zdravljenje impotence, Visok krvni tlak (Hipertenzija), Vnetje srednjega ušesa, Vrtoglavica, Zadelan sluhovod
Deli telesa: GLAVA, UŠESA
Opis: Pozdravljeni!
Zanima me, ali tinitus v sklopu anemije izzveni spontano po ozdravitvi osnovne bolezni?
Imam namreč hudo obliko anemije (Hb 70) zaradi pomankanja železa, za kar se trenutno tudi ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Zanima me, ali tinitus v sklopu anemije izzveni spontano po ozdravitvi osnovne bolezni?
Imam namreč hudo obliko anemije (Hb 70) zaradi pomankanja železa, za kar se trenutno tudi zdravim, prejemam p.o. železove tablete. Zvonenje v ušesih pa je prisotno že dalj časa (nanj nisem bila tako pozorna ker me niti ni zelo motilo;od kar pa vem za svoje zdr. stanje me skrbi tudi zaradai le-tega ) in se kljub izboljšanju krvne slike ne izboljšuje bistveno.
Izrazito je predvsem zvečer in ob naporu (fizičnem ali psihičnem).
Kakšna je stopnja anemije, pri kateri se pojavi oz. kdaj naj bi izzvenel? Kaj je sploh dejanski vzrok zanj pri slabokrvnosti?
Bi bila potrebna posebna terapija tudi zaradi tega ali bo prišlo do izboljšanja ob ozdravitvi anemije?
V upanju na čimprejšnji odgovor se vam zahvaljujem in vas lep pozdravljam.
Odgovor: TINITUS JE ZELO MULTIKAVZALNA ZADEVA. SPREMLJA RAZLIČNA PATOLOŠKA DOGAJANJA IN NE SAMO BOLEZNI UŠES, MOŽGANOV... ALI BO IZZVENEL ,KO SE POPRAVI ŠTEVILO IN FUNKCIJA ERITROCITOV, JE TEŽKO REČI. PREDVSEM PA BOSTE TO SAMI OPAZILI, KO SE VAM CITARNE VREDNOSTI OB TERAPIJI POPRAVIJO ALI CELO NORMALIZIRAJO. TINITUS JE TAKO SITNA ZADEVA, TERAPEVTSKI USPEHI MEDICIJE PA TUDI RAZNIH PARA METOD PA TAKO INSUFICIENTNI, DA LJUDJE USTANAVLJAJO SKUPINE ZA TINITUS, KJER DELIJO SVOJE TEŽAVE IN SI IZMENJUJEJO RECEPTE ZA NJEGOVO BLAŽITEV. ORL SPECIALISTI SVETUJEMO ZDRAVILA ZA POSPEŠITEV PRETOKA SKOZI PERIFERNO ŽILJE, ANKSIOLITIKE, DA ČLOVEK LAŽJE ZASPI, KER SO TEŽAVE OBIČAJNO NADLEŽNEJŠE ZVEČER, KO SE VSE UMIRI. OB SPROŠČENEM PSIHOFIZIČNEM OKOLJU IN VZDUŠJU SO TUDI TEGOBE TINITUSA LAŽJE PRENOSLJIVE, RAVNO TAKO, KOT TUDI MASKIRANJE SITNIH PISKOV IN ŠUMOV Z OSEBKU PRIJETNO ZVOČNO KULISO. SREČNO
Štefan Spudič, dr. med., 26.06.2009
Ključne besede: Ravnotežje hoja
Simptomi: Addisonova bolezen, AIDS/HIV, Akne, Akutno vnetje trebušne slinavke, Alergije, Alkoholna bolezen jeter, Alzheimerjeva bolezen, Amenoreja (Izostanek menstruacije), Anafilaksija, Anemija (Slabokrvnost), Angina (Tonzilitis), Angina pektoris, Ankilozirajoči spondilitis, Anksioznost, Astigmatizem, Astma, Ateroskleroza, Atrijska fibrilacija, Avtizem in avtistične motnje, Balanitis, Basedowova bolezen in hipertiroidizem, Blefaritis, Boleča menstruacija (Dismenoreja), Boleči spolni odnosi, Bolečina v dojkah, Bolečina v križu, Bolezni prsnih bradavic, Bradavice, Bris in rak vratu maternice, Bronhiolitis, Bronhitis, Cerebralna paraliza, Ciroza, Ciste jajčnikov, Ciste v dojkah, Cistitis, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Crohnova bolezen, Cushingov sindrom, Čezmerna poraščenost, Dedna hiperlipidemija, Depresija, Divertikuloza in divertikulitis, Downov sindrom, Driska, Driska, Dvojni vid, Ekcem, Endometrioza, Epilepsija, Fenilketonurija, Fibromiomi, Fimoza, Fobije, Gastroezofagealni refluks,hiatalna kila, zgaga, Genitalne bradavice, Genitalni herpes, Ginekomastija, Gingivitis, Glavkom, Glavobol, Gliste, Glivične okužbe stopal, Globoka venska tromboza, Glomerulonefritis, Gripa, Hemofilija, Hemoroidi, Hepatitis, Hidrocefalus, Hipertenzija (Visok krvni tlak), Hipertiroidizem in Basedowova bolezen, Hipospadija, Hipotenzija (Nizek krvni tlak), Hipotiroidizem, HIV/AIDS, Impetigo, Impotenca, Infekcijska mononukleoza, Invaginacija, Izostanek menstruacije (Amenoreja), Ječmen, Juvenilni revmatoidni artritis, Kandidoza nožnice, Karies, Kašelj, Katarakta, Kila, Klamidijska okužba, Kolorektalni rak, Konjunktivitis, Kontaktni dermatitis, Kontracepcija, Koronarna bolezen (Bolezen venčnih žil), Krčne žile (Varikozne vene), Kronična bolečina v mali medenici, Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), Kronično srčno popuščanje, Krup (Laringitis), Labialni herpes, Laktozna intoleranca, Ledvična odpoved, Ledvični kamni, Levkemija, Limfedem, Limfom, Listerioza, Lupus, Luskavica, Lymska borelioza, Malabsorpcija, Maligni melanom, Malokluzija, Menierova bolezen, Meningitis, Menopavza, Menstruacija, Migrena, Mikrosporija, Mišična distrofija, Mišični krči, Močne menstrualne krvavitve (Menoragija), Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo, Motnje hranjenja, Možganska kap, Možganski tumorji, Multipla skleroza, Mušice, Nenevarne zatrdline v modih, Neplodnost, Nepravilnosti čeljustnega sklepa, Nespečnost, Nespuščeno modo, Nizek krvni tlak (Hipotenzija), Norice, Novotvorbe kosti, Obsesivno-kompulzivna motnja, Odstop mrežnice, Okužba ledvic (Pielonefritis), Osteoartroza, Osteoporoza, Pareza facialnega živca, Parkinsonova bolezen in parkinsonizem, Pasavec, Peptična razjeda, Peta otroška nalezljiva bolezen (Erythema infectiosum), Peyronijeva bolezen, Pigmentni nevusi, Pilorična stenoza, Plastična kirurgija, Plešavost, Pljučni rak, Pljučnica, Poporodna depresija, Poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov, Povečana prostata, Prebavne motnje, Predmenstrualni sindrom (PMS), Prehlad, Preobčutljivost kože za sončno svetlobo, Presaditev organov, Prezgodnji izliv, Prirojena displazija kolkov, Prirojene nepravilnosti nog in stopal, Prirojene srčne napake, Protin, Rak dojke, Rak jajčnikov, Rak debelega črevesja in danke, Rak na grlu, Rak na jetrih, Rak na materničnem vratu in bris materničnega vratu, Rak na modih, Rak na pljučih, Rak na trebušni slinavki, Rak na želodcu, Rak prostate, Rak telesa maternice, Rast zob, Razjede ustne sluznice, Revmatična polimialgija, Revmatoidni artritis, Reyev sindrom, Rozacea, Samozadovoljevanje, Seboroični dermatitis, Seneni nahod, Sepsa, Sindrom kronične utrujenosti, Sindrom nenadne smrti dojenčka, Sindrom policističnih jajčnikov, Sindrom razdražljivega črevesa, Sinusitis, Skleroderma, Slabokrvnost (Anemija), Sladkorna bolezen, Smrčanje, Splav, Spondiloza, Spontani splav, Srbečica zadnjika, Srčne aritmije, Srčni infarkt (Miokardni infarkt), Srčno popuščanje, Steklina, Sterilizacija - vazektomija, Sterilizacija pri ženskah, Stres, Subarahnoidne krvavitve, Suho oko (Keratokonjunktivitis sicca), Škiljenje (Strabizem), Temenice, Teniški komolec in komolec golfista, Tetanus, Težave žensk pri doživljanju orgazma, Tifus in paratifus, Tinitus, Toksoplazmoza, Trajno vegetativno stanje, Tranzitorna ishemična ataka (TIA), Trebušni krči, Trigeminalna nevralgija, Trihomoniaza, Tur, Ulcerozni kolitis, Umik dlesni, Urinska inkontinenca (Uhajanje seča) in preveč aktiven sečni mehur, Urtikarija (Koprivnica), Uši, Utrujene oči, Vaginizem, Valgusna deformacija palca in burzitis, Varikozne vene (Krčne žile), Varna spolnost, Vazektomija - Sterilizacija, Vetrovi in napihnjenost, Viagra - zdravljenje impotence, Visok krvni tlak (Hipertenzija), Vitiligo, Vnetje kože pod plenico, Vnetje slepiča, Vnetje srednjega ušesa, Vnetje v mali medenici, Vnetje žolčnika, Vraščen noht, Vročina pri otrocih, Vročinski krči, Vrtoglavica, Zadelan sluhovod
Deli telesa: KOSTI, SKLEPI IN MIŠICE
Opis: Pozdravljeni!
Obračam se na Vas z nekaj vprašanji, na katere bo verjetno kar težko odgovoriti.
Imam 19-mesečno hči, ki je imela pri 5-ih mesecih ugotovljeno zmerno hipotonijo in blag mišični ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Obračam se na Vas z nekaj vprašanji, na katere bo verjetno kar težko odgovoriti.
Imam 19-mesečno hči, ki je imela pri 5-ih mesecih ugotovljeno zmerno hipotonijo in blag mišični tonus. Trenutno se Dana že plazi, se sama dvigne ob opori, ob opori stoji in se delno prestopa. hodimo sicer na fizioterapije, ki pa so zelo redke. fizioterapevtka pravi, da Dana bo shodila, vendar sama opažam, da se je njen razvoj nekoliko ustavil. ali pa se mi le dozdeva. Njen razvoj je sicer konstanten, vendar zamaknjen za nekaj mesecev nazaj. Delno že čeblja in izgovarja mama, brbr ... drugače pa je zelo dobrovoljna in radovedna, pripravljena na igro. Pri hoji je precej nestabilna. Doma smo ji pripravili voziček, ki ga poriva, medtem, ko se opira nanj, veliko se giblje, guga, pleše ... Mogoče imate tudi vi kakšen nasvet... V mesecu septembru jo bom morala namreč vpisati v jasli, takrat bo stara približno 22.mesecev.
zanima me vaše mnenje in morebitne posledice zmerne hipotonije - blagega mišičnega tonusa v Danini prihodnosti - ali bo imela probleme pri izobraževanju, se bo ti poznalo pri hoji ...itd?
hvala za vaš čas in morebiten odgovor.
Urška Jekler
Odgovor: Vaša Dana je sigurno vodena tudi v razvojni ambulanti.Zdravnik razvojni pediater je tisti ki jo bo natančno pogledal in se odločil za še dodatne preizkave.Do 18 meseca se še šteje,da naj bi otrok shodil,če ne gre še za kakšno drugo motnjo. Samo blaga hipotonija sigurno ne bi tako upočasnila razvoja.Svetujem posvet pri zdravniku in intenzivno fiziotrrapijo. Ko boste imeli še več podatkov, se ponovno oglasite.
Tanja Križaj, 20.06.2009
Vprašanje: Imamo velike probleme z našim dedkom. Pred kakimi 3 leti je zbolel. Začel je pozabljati, ni vedel več stvari, ki jihje prej redno delal. Stanje se z leti samo še slabša. Veliko stvari si kam da, kasneje pa pozabi kam je dal in išče. Za stvari, ki izginejo krivi mojo mamo in očeta da sta kradla. Velikokrat trdi tudi, da ga hočemo zastrupiti. Je zelo nasilen. Večkrat je že skoraj ubil mamo, če nebi posredovali. Zdravniki nam pravijo, da nam ne morejo pomagati, ker se sam ne strinja z zdravljenjem. Veliko sorodnikov več ne prepozna. Vse si zaklepa, tudi obleko. Potem pa zgubi ključe in spet ponori, da mu krademo. Star je 76 let. Res me skrbi, da bo nekomu kaj naredil. Pa tudi mama je že na robu živčnega zloma. Prosim za mnenje. lp
Odgovor: Spoštovani,
Po opisu sodeč je vaš dedek zbolel za demenco, njene najpogostejše oblike so: Alzheimerjeva demenca, demenca z Lewyevimi telesci in vaskularna demenca ( posledica možganskih žilnih bolezni).
Demenca je progresivna bolezen. Spremembe, ki jih navajate, sodijo v 2. stadij demence, za katerega so značilne poleg motenj spomina in orientacije ter popuščanja naučenih socialnih navad (npr. inkontinenca) tudi vedenjske in psihične motnje (blodnje, halucinacije, vznemirjenje ter fizična in verbalna agresivnost. Opaziti je mogoče zapiranje vase in zmanjševanje kontaktov (depresivnost), sumičenja (ker se ne spomni, kam je kaj odložil, ima občutek, da stalno nekaj izginja) ter beganje. Slednje je posledica izgube občutka varnosti, ker bolnik ne prepozna več domačega okolja. Dementni bolniki so jezljivi, preplašeni, sumničavi.
V zadnjem, tretjem stadiju, bolnik izgubi večino kognitivnih sposobnosti in sposobnost hoje ter nadzora zadrževanja vode in blata, zato ni več sposoben sam skrbeti zase.
Starostnikov je pogosto bolj kot smrti strah odvisnosti od tuje pomoči in morebitne premestitve v dom upokojencev. Strah pred odvisnostjo in bremenom, ki bi ga s tem naložili svojim bližnjim, je lahko razlog za odklanjanje predlaganega zdravljenja.
Na realnost izvajanja svobodne volje starostnika (odklanjanje zdravljenja) pa vpliva njegovo duševno stanje oziroma morebitni znaki duševne motnje ali bolezni, kamor sodi tudi demenca. Zato je za oceno realnosti izvajanja svobodne volje starostnika potrebno poznati tudi določila Zakona o duševnem zdravju, ki med drugim opisuje postopke pred sodiščem za primere, ko posameznik odklanja zdravljenje duševne motnje ali bolezni.
Če agresija, ki je posledica spremenjenega doživljanja, pomeni nevarnost za okolico ali starostnika samega (...Večkrat je že skoraj ubil mamo...) se je mogoče dogovoriti za hospitalizacijo na psihiatričnem oddelku tudi proti njegovi volji, če njegov zdravnik ali zdravnik na urgentnni službi napiše ustrezno spričevalo.
Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 24.05.2009
Vprašanje: Mojemu očetu so postavili diagnozo demenca- verjetno FTD F02.0. Zanima me, ali je to kakšna posebna oblika demence oz.kaj pomenijo te oznake?
Hvala in Lp
Odgovor: F 02.0.: Demenca pri Pickovi bolezni je progresivna demenca, ki se pričenja v srednjih letih in jo označujejo zgodnje, počasi napredujoče značajske spremembe in socialna deterioracija (upadanje povezav s socialnim okoljem), ki jim sledi intelektualno opešanje in upad spominskih sposobnosti in govornega funkcioniranja z apatijo , evforijo in včasih ekstrapiramidnimi fenomeni (npr. tresenje rok ali nog, nemirne noge, zmanjšana mimika, togost...) (Vir: MKB 10). Za razliko od Alzhemimerjeve bolezni, ki ja najpogostejša med demencami in ki se začne pri večini kazati po 65 letu z motnjami spomina, se prvi znaki Pickove bolezni lahko pojavijo že pri 35 letih. Kažejo se kot motnje govora: bolniki težko najdejo pravo besedo in imajo težave z izražanjem, lahko že pri 35 letih. Postopoma uporabljajo vse manj besed in na koncu sploh ne govorijo več. Med prvimi znaki so tudi spremembe osebnosti in socialnih veščin: bolnik se začne obnašati situaciji neprimerno in razvije nove oblike vedenja, na primer branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje. Bolnik lahko spremeni prehranjevalne navade (npr. uživa samo določeno hrano). Učinkovitega zdravljenja ni, antidepresivi lahko ublažijo vedenjske motnje. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.,
Ključne besede: DEMENCA, SPOMIN
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Lepo pozdravljeni! Stara sem 69 let, zanima me pa demenca. Zelo sem pozabljiva. N.pr. Zvečer gledam film, zjutraj ne vem kaj sem gledala. Zvečer moram prav dobro misliti, da se spomnim kaj sem jedla ... več
Vprašanje: Lepo pozdravljeni! Stara sem 69 let, zanima me pa demenca. Zelo sem pozabljiva. N.pr. Zvečer gledam film, zjutraj ne vem kaj sem gledala. Zvečer moram prav dobro misliti, da se spomnim kaj sem jedla opoldne, čeprav sama kuham. Ko se z avtom peljem v mesto, grem po določenem opravku. Ko avto parkiram, velikokrat študiram, po kaj sem prišla. Posebej moram paziti, kje parkiram, ker sicer stojim in študiram, kje imam avto. Večinoma se stvari spomnim, ko mi n.pr. mož pove začetek filma, ali ko se spomnim v katero trgovino, grem se tudi spomnim kaj moram kupiti. Določene, zame bolj važne stvari ne pozabim. N.pr. zjutraj ne pozabim vzeti zdravil, zvečer pa me vedno mora spomniti mož, čeprav se zjutraj zavzamem, da ne bom več pozabila. Ne vem, če je to dedno, ker je moj oče bil tudi strašno pozabljiv, mati pa ne. Včasih imam tudi kakšno "spominsko luknjo" ko se tudi na opozorilo ne morem spomniti, da sem določeno stvar rekla ali naredila. Da bi poboljšala spomin sem se šla tudi učiti tujega jezika, ampak sem to opustila, saj si nisem mogla zapomniti besed, se pravi zapomnila sem si besedo napisano v tujem jeziku in jo prevedla, nisem pa si mogla zapomniti prevod iz slov. v tuj jezik. Rada bi vedela, je to demenca ali celo Alzheimerjeva bolezen, ali pa naj kako treniram spomin? Kako? Lepo prosim za nasvet i lep pozdrav
Odgovor: Spoštovana gospa!
Z leti se sposobnost učenja, skladiščenja novih informacij in kasneje njihov priklic zmanjšuje. V procesu staranja slabi mišična moč, gibanje se upočasni, starejši človek se hitreje utrudi, zmanjša se sposobnost fizičnega udejstvovanja.
Na psihičem področju je značilen upad storilnosti,oslabitev spominskih kapacitet posebej za dogodke svežega datuma, človek se veliko bolj vrača v preteklost in postaja čedalje bolj navezan na že utečene navade,zanimanje za okolico se zmanjša, čustva postajajo manj razgibana.Opisano gre v sklop involutivnih sprememb v poteku naravnega biološkega staranja.
Kadar pa so spominske težave takšne narave, da že sovpadajo z vsakodnevnim funkcioniranjem in vas vsakodnevno opozarjajo na odklon od običajnega jih ne smemo banalizirati in pripisovati zgolj biološkemu staranju.
Demenca je duševno obolenje, ki ima za vzrok propadanje možganskih celic, kar povzroči postopni upad višje diferenciranih spoznavnospominskih sposobnosti:abstraktnega mišljenja,razsoje in samokritičnosti, kasneje pa lahko pripeljejo tudi do intelektualne in osebnostne dezintegracije.Prvi in zgodnji simptom so motnje spomina, ki so dokaj hudo izražene. Značilno ostaja spomin na stare dogodke najdlje nedotaknjen.Pogosto to spominsko motnjo spremlja še kakšna nevrološka komplikacija- pacient ne zna poimenovati kakšnega predmeta, čeprav ve za kaj se ga uporablja, ali pa ne razume izrečenih besed-disfazija, afazija, lahko tudi agnozija- ne prepoznava nečesa, apraksija- nesposobnost izvršitve kakšnega opravila, npr. česanje, umivanje zob, hranjenje.
Pogost simptom je tudi čustvena apatija, občasno pa tudi nihajoče, labilno razpoloženje s pogostimi izbruhi joka ali smeha.
Najprej je pri opisanih simptomih in znakih potrebno izključiti kakšno drugo sistemsko bolezen, posledico medikamentov, ostale bolezni centralnega živčnega sistema.
Svetujem vam čimprej obiskati specialista psihiatra, ki vas bo napotil na nevropsihološki pregled, za točno opredelitev obstoječe motnje, opravil oceno spoznavnospominskih sposobnosti, ocenil nivo dnevne aktivnosti in vaše samostojnosti pri opravilih, opravil potrebne laboratorijske preiskave( vitB12, folna ksl. v serumu, ščitnični hormoni...),napotil na slikovne preiskave možgan( CT, MRI).
Dolgo je prevladovalo splošno prepričanje, da je demenca počasi napredujoča bolezen, ki je ni mogoče zdraviti.V današnjem času je na voljo kar nekaj zdravil, ki lahko pomembno vplivajo na bolezen v smeri precejšnjega zadržanja nadaljnjega progresa in znatno upočasnijo propad spoznavnospominskih sposobnosti.
Svetujem vam torej obisk specialista, ta vam bo lahko predpisal antidementik- kognitivni vzpodbujevalec.
Dokler ne pridete do njega pa lahko sami precej naredite v smeri treniranja mentalnih sposobnosti:
1.učenje tujih jezikov, ki ste ga že sami odkriti- toplo ga priporočam, četudi ne bo takšnih uspehov kot bio si jih želeli, vendar gre za trening in vzdrževanje kondicije možganskih struktur
2.gibanje, vsaj pol ure na svežem zraku
3.igranje kart
4.reševanje križank
5.spremljanje dnevnega časopisja in TV
6.zdravilo za spomin v prosti prodaji, dokler ne dobite zdravila od specialista
8. omega 3 maščobne kisline
in predvsem ostanite pozitivni.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.,
Ključne besede: hernia hiatalis -šport
Simptomi: Addisonova bolezen, AIDS/HIV, Akne, Akutno vnetje trebušne slinavke, Alergije, Alkoholna bolezen jeter, Alzheimerjeva bolezen, Amenoreja (Izostanek menstruacije), Anafilaksija, Anemija (Slabokrvnost), Angina (Tonzilitis), Angina pektoris, Ankilozirajoči spondilitis, Anksioznost, Astigmatizem, Astma, Ateroskleroza, Atrijska fibrilacija, Avtizem in avtistične motnje, Balanitis, Basedowova bolezen in hipertiroidizem, Blefaritis, Boleča menstruacija (Dismenoreja), Boleči spolni odnosi, Bolečina v dojkah, Bolečina v križu, Bolezni prsnih bradavic, Bradavice, Bris in rak vratu maternice, Bronhiolitis, Bronhitis, Cerebralna paraliza, Ciroza, Ciste jajčnikov, Ciste v dojkah, Cistitis, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Crohnova bolezen, Cushingov sindrom, Čezmerna poraščenost, Dedna hiperlipidemija, Divertikuloza in divertikulitis, Downov sindrom, Driska, Driska, Dvojni vid, Ekcem, Endometrioza, Epilepsija, Fenilketonurija, Fibromiomi, Fimoza, Fobije, Gastroezofagealni refluks,hiatalna kila, zgaga, Genitalne bradavice, Genitalni herpes, Ginekomastija, Gingivitis, Glavkom, Glavobol, Gliste, Glivične okužbe stopal, Globoka venska tromboza, Glomerulonefritis, Gripa, Hemoroidi, Hepatitis
Deli telesa: ŽELODEC, ČREVO
Opis: Pozdravljeni. Star sem 60 let in ukvarjam se z rekreativnim tekom. Pred 2 leti sem med tekom začutil pekočo bolečino v prsnici. Opravil sem že preglede pri kardiologu, pri pulmologu, opravil sem ... več
Vprašanje: Pozdravljeni. Star sem 60 let in ukvarjam se z rekreativnim tekom. Pred 2 leti sem med tekom začutil pekočo bolečino v prsnici. Opravil sem že preglede pri kardiologu, pri pulmologu, opravil sem slikanje hrbtenice in gastroskopijo, kjer so mi ugotovili diafragemsko hernijo, gastroezofagealno refluksnobolezenz ezofagitisom in kronični gastritis. Do sedaj sem jemal Nexium, Ranital, Lanzul in Nolpazo, vendar se stanje ni izboljšalo.
Ker se teka ne morem odreči tečem še vedno in opažam, da se bolečina pojavi takoj, ko postanem bolj zadihan in mi puls naraste, ko pa pričnem hoditi pa bolečina popusti. V normalnem stanju, pa problemov z zgago nimam.
Prosim za vaše mnenje, kako naj rešim ta problem.
Odgovor: Pozdravljeni!
Težko se boste rešili problema, ker hiatalna hernija pomeni, da vam del želodca zleze v prsno votlino in pritisne na osrčnik ter povzroči vaše težave. Predvsem ob naporu, v predklonu in p jedi.
Poskušajte z dvojnim odmerkom Nexiuma 2x40 mesec dni nato v enijnim odmerkom in nato pred tekom vzemite Rupurut da se zaščiti požiralnikova sluznica.
Sicer bi vam pomagala operacija pri dr Bitencu, vendar morate opraviti še več preiskav(rentge požiralnika in želodca s kontrastom, ph metrijo) Lahko pa se z izvidom zglasite v njegovi ambulanti na Golniku, ker se to tudi operira, vendar rezultati so zelo različni.
Kaj pa dieta? Veliko stavri ne smete uživati(čebula, česen trdo sadje, kisle jedi začinjene jedi!)
Lp
Puc
Tatjana Puc Kous, dr. med.,
Vprašanje: Ali so možne posledice če ob jemanju
tegretola CR, se jemlje tudi risperdal 0,5mg (zaradi starostne demence)
pipa
Odgovor: Obrnite se na Slovensko združenje za pomoč pri demenci - Spominčica, svetovalni telefon 01/ 52 83 995 (pon, sreda in čet. od 15-17-te ure) in 02/ 616 15 05 (sreda od 14.-15. ure).
Špela, Šent
, 26.01.2004
Ključne besede: pešanje, kratkotrajni, spomin, Alzheimerjeva, bolezen, možgani, glavobol, pozabljivost
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen
Deli telesa: GLAVA
Opis: Spoštovana zdravnica, vljudno prosim za vaše mnenje. Mogoče bo to razmišljanje malce nenavadno, vendar pogosto slišim...če bi prišli prej in bi bolezen prej odkrili, bi se dalo marsikaj narediti zdaj ... več
Vprašanje: Spoštovana zdravnica, vljudno prosim za vaše mnenje. Mogoče bo to razmišljanje malce nenavadno, vendar pogosto slišim...če bi prišli prej in bi bolezen prej odkrili, bi se dalo marsikaj narediti zdaj pa je prepozno… tako da bom vseeno napisal. Star sem 30 let. Moja mama ima diagnozo presenilna Alzheimerjeva demenca (stara je 58 let) in je praktično že popolnoma nepokretna, za njeno mamo, mojo babico se pa samo ve da je umrla kmalu po rojstvu mame zaradi neznane bolezni na možganih. Toliko o moji rodbini. Vsa ta dejstva so me prisilila, da sem ogromno prebral o demenci (tudi vaš odgovor o Alzheimerjevi bolezni na katerega ste že odgovorili) ipn. in ob tem zaznal, da je dosti mojih problemov sorodnih z opisom te bolezni. Seveda sem zasledil, da je to bolezen starostnikov in da se zelo redko pojavi pred 50. letom in da se izgubljene oz. prizadete funkcije pri demenci več ne popravijo. – No jaz imam že nekaj časa probleme z »glavo«, najprej močni glavoboli ki trajajo že leta in prav zaradi tega sem opravil EEG, CT in nazadnje še MR, vendar so bili izvidi normalni, kar je ovrglo sume o kakšni anomaliji v možgani In tako se je tudi končalo moje obiskovanje nevrologa, pa čeprav so težave ostale. Predvsem sem opazil, da mi peša kratkotrajni spomin: … včasih se prav trudim, da se spomnim kaj sem počel dan poprej … npr. pogosto se odpravim v sosednjo sobo v stanovanju in vmes pozabim po kaj sem šel, …npr. v fitnesu receptorki namesto ključev dam časopis, ki ga imam slučajno v rokah…izreden problem mi predstavlja delo s številkami ali branje…v čemer sem včasih prav užival(imam visoko izobr.) …pogosto imam probleme s koncentracijo in se rad razjezim … npr. če grem vem v družbo mi je preprosto komuniciraje že prav mučno ipn … včasih izredno težko najdem pravo besedo pa čeprav je vsakodnevna beseda… zdi se mi da v določenih dnevih, ko me koncentracija zelo muči, da se moram že zelo potruditi da se normalno pogovarjam in vsakršen stik s sočlovekom je pravi napor … pogosto izgovorim daljše besede zelo nerazumljivo, kar pa je najpomembneje in kar mi daje upanje je to da imam dneve, ko se počutim popolnoma normalno in brez vsakih težav, ob tem naj dodam, da seveda pri demenci se stanje ne popravi na takšen način in da se bolnik svojih težav ne zaveda, kar ne velja zame. Sam sem fizično popolnoma zdrav in tudi nikoli nisem imel nobenih drugih zdravstvenih težav razen prej omenjenih glavobolov in to je tudi bil edini razlog da sem kdaj obiskoval zdravnika. Ne kadim, ne jemljem nobenih zdravil in tudi alkohol redko zaužijem. No tudi mama je fizično popolnoma zdrava. Seveda jaz z ozkim vedenjem o zdravstvu sem na ta način povezal moje težave, zelo pa me zanima vaše mnenje in seveda vaši nadaljnji napotki. Za to pismo sem se odločil iz razloga, ker se v vasi kjer živim pogosto menjajo zdravniki in tako nimam stalnega osebnega zdravnika, ker je sigurno prednost, da te pozna in po možnosti še družino. Zato sem se odločil najprej za vas, namen pa imam obiskati tudi osebnega zdravnika, vendar se bojim da se bo moj obisk ponovno končal z razlagami da so nevrološki izvidi ok, da je to mogoče posledica stresa ali preobremenjenosti ipn.
Vnaprej hvala za vaš odgovor in vaše predloge na koga se naj obrnem in na kakšen način se naj lotim mojega problema.
Odgovor: Vsekakor je vaše vprašanje izredno zanimivo, menim pa, da je tudi moje vedenje o Alzheimerjevi bolezni premajhno, da bi vam lahko dala konkreten odgovor. Menim, da bi bilo dobro, glede na to, da so izključili organski vzrok vašim težavam (CT, MRI..), da se obrnete na psihologa ali morda na psihiatra. Če vam lahko svetujem, se obrnite na dr Zalarja (psiholog v Psihiatrični bolnici Polje), za katerega menim, da je pravi naslov za vaše težave oziroma vas bo znal ustrezno usmeriti. Lep pozdrav. Vojka Gorjup
Vojka Gorjup, dr. med., 09.11.2003
Vprašanje: Ali je bolnik z alzheimerjevo boleznijo v fazi, ko je že popolnoma nepokreten brez tuje pomoči, upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence. Kriterij za pridobitev tega dodatka je 24-urni nadzor svojcev(laična pomoč) in strokovna pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege).
Odgovor: Spoštovani,
glede na vaše navedbe očitno spadate med upravičenece, ki jim pripada dodatek za pomoč in strežbo, v kolikor so izpolnjeni pogoji. Mnenje o tem pa daje invalidska komisija ali drug organ ZPIZ. Predlog lahko podate na posebnem obrazcu preko svojega osebnega zdravnika.
Pravica vam gre od dneva nastanka potrebe, vendar se plačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev za nazaj.
LP Zavod Evros
,
Vprašanje: Pozdravljeni! K prejšnjemu vprašanju bi rada še dodala to, da ima mama vsak dan še krče v prstih na roki in nogi.na nogah tudi višje gor proti kolenu. Ali ima tudi znake za parkinsonovo bolezen?
Najlepša hvala in lep pozdrav!
Odgovor: Krči niso znak Parkinsonove bolezni!Pozabila sem dopisati še svetovalni telefon : 01/ 5283995 (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 15-17 uro). Zelo aktivno je društvo Spominčica.
LP!
Marjana Grm
Marjana Grm, dr. med.,
Ključne besede: alzheimer, alzheimerjeva, bolezen, demenca, starostnik, možgani, spomin, izguba, pomoč, društvo,
Simptomi: Alzheimerjeva bolezen
Deli telesa: DUŠEVNOST, GLAVA
Opis: Spoštovana dr.Grm! Moja mama ima postavljeno diagnozo Alzheimerjevo bolezen. Zanima nas, ali obstajajo v Sloveniji delavni terapevti za to področje oz. kako ji lahko mi pomagamo. Ali so v Sloveniji ... več
Vprašanje: Spoštovana dr.Grm! Moja mama ima postavljeno diagnozo Alzheimerjevo bolezen. Zanima nas, ali obstajajo v Sloveniji delavni terapevti za to področje oz. kako ji lahko mi pomagamo. Ali so v Sloveniji kakšna društva, inštitucije, ki pomagajo tem bolnikom?
Njene kognitivne sposobnosti zelo hitro padajo in mi sami vemo doma premalo o tem, da bi ji pomagali. Jaz bi rada, da bi bila mami deležna tudi strokovne pomoči? Stara je 57 let.Ali je mogoče, da bi delavna terapevtka hodila na dom in koliko to stane? Slišali smo tudi , da bi lahko mama dobila dodatek za pomoč in postrežbo v tistem času, ko smo domači v službi in je ne moremo paziti in negovati. Sama se ne znajde in je že skoraj vse pozabila. Če je upravičena do tega dodatka, me zanima v katero od tistih treh kategorij bi bila uvrščena, saj so razlike med njimi zelo velike. Kdo odloča o višini dodatka za pomoč in postrežbo in kako se to opredeli? Hvala za čimprejšnji odgovor!
Odgovor: Lep pozdrav!
Alzheimerjerva demenca je huda bolezen, ki povsem spremeni človeka. Prizadene možganske celice, predvsem sive celice možganske skorje, pa tudi nekatere druge. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za motnjo v nevrotransmiterskem prenosu (zato lahko bolezen vzročno zdravimo, žal pa rezultati zdravljenja niso optimalni). Mama je še zelo mlada, torej gre za t.i. presenilno Alzheimerjevo demenco. Bolezen se navadno pokaže najprej s pozabljanjem imen ljudi, predmetov, z depresijo, nemirom, zaskrbljenostjo, izgubo spomina za sveže dogodke, kmalu pa pride do dezintegracije predvsem na kognitivnem področju. Pogosto slabšanje bolezni bolj moti okolico kot bolnika samega, saj tega upada bolniki sami k sreči ne opazijo. Kasneje se pojavijo težave pri govoru, pri spoznavanju, pri prepoznavanju. Bolniki postanejo "rigidnega" izgleda. Pogosto se izgubljajo (ne najdejo poti domov), pozabijo prižgan plin, elektriko, prismodijo hrano v posodi itd. Takšni bolniki potrebujejo praktično stalen nadzor druge osebe, kar je zelo težko izvedljivo, v kolikor ste zaposleni. Bolezen je preogresivna in se relativno hitro slabša. V 2-3 letih je človek navadno že zelo hudi prizadet.
Svetujem vam, da si čimpreje zagotovite oskrbo v domu starejših občanov (čakalne dobe so zelo dolge), saj boste sicer nalogi le težko kos. Delovna terapevtka ali patronažna sestra lahko za kratek čas olajšata težavo, bolnik pa potrebuje nekoga ob sebi, saj ste verjetno odsotni več kot 8 ur dnevno. Cena ure strokovnjaka na domu (delovna terapija ali laična pomoč) je različna v različnih krajih po Sloveniji. Po vsem svetu velja, da v kolikor je potrebno plačati več kot tri ure strokovnjaka, je oskrba v vseh domovih starejših zanesljivo cenejša. Strokovno pomoč boste potrebovali le občasno (psihiater, osebni zdravnik, delovni terapevt, patronažna sestra), stalno pa boste potrebovali nekoga, ki bo na mamo pazil (mislim na laično pomoč). Mati ima tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč (če ima svojo ali družinsko pokojnino), če je manj prizadeta do delne, če hudo pa do popolne tuje nege in pomoči. Gre torej za denarno nadomestilo za plačilo osebe, ki jo boste poiskali sami in bo na mamo pazila v času vaše odsotnosti. Verjetno pa se strošek ne bo pokril v celoti. O višini dodatka odloča zdravnik na Invalidski komisiji, ki pa se mora odločati skladno s predpisi in dogovori. Predlog za dodatek vam bo napisal vaš zdravnik po predhodnem naročilu.
Želim vam lep dan!
Marjana Grm
Marjana Grm, dr. med.,