S terminom anksioznost označujemo stanje živčne napetosti. (Foto: iStockphoto)

Prehodna tesnobnost, živčnost ali zaskrbljenost zaradi stresnega položaja je povsem normalna. Če pa postane splošen odziv na različne dogodke, s katerimi se srečujemo vsi, in začne bolnika ovirati v vsakodnevnem življenju, jo ocenimo kot nenormalno.

Anksioznost se pojavlja v različnih oblikah, med katerimi je najpogostejša vsesplošna, vztrajno prisotna, tako imenovana prosto lebdeča tesnobnost, ki je bolnik ne more nadzorovati. Katerakoli oblika tesnobnosti se lahko stopnjuje v paniko, ponavljajoče se napade hude tesnobnosti in skrb zbujajočih telesnih simptomov, ki jih ni mogoče napovedati in tudi nimajo očitnega vzroka. Druga oblika anksiozne motnje je fobija, pri kateri hudo tesnobnost sproži nerazložljiv strah pred določenimi okoliščinami, bitjem ali predmetom, kot so zaprti prostori (klavstrofobija) ali pajki (arahnofobija).

KAJ JO POVZROČA?

Dovzetnost za anksiozne motnje je lahko podedovana ali pa je posledica doživetij iz otroštva. Nekatere anksiozne motnje so dokazano povezane s hladnim odnosom staršev do otroka ali nenadno ločitvijo otroka od staršev. Generalizirana anksiozna motnja se lahko pojavi po stresnem dogodku, kot je smrt bližnjega sorodnika, vendar pogosto nima prepoznavnega vzroka. Tudi panični napadi se večkrat pojavijo brez jasnega sprožilnega dejavnika.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo imajo tako psihološke kot telesne simptome, velja pa poudariti, da so psihološki običajno opazni ves čas, telesni pa le občasno. Ob napadu panike se psihološki in telesni simptomi nepričakovano in nepredvidljivo združijo Psihološki simptomi
anksioznosti so:

• občutek ogroženosti brez jasnega razloga ali vzroka,
• napetost in nesposobnost sprostitve,
• motnje koncentracije,
• vztrajna zaskrbljenost,
• motnje spanja z občasnimi morami.

Poleg naštetih se pojavljajo še simptomi depresije, na primer zgodnje zbujanje ali splošen občutek nemoči. Telesni simptomi, ki se pojavljajo le občasno, pa so:

• glavobol,
• krči v trebuhu, ki jih občasno spremljata driska in bruhanje,
• pogosto odvajanje seča,
• potenje, zardevanje, tresavica,
• občutek cmoka v grlu.

Psihološki in telesni simptomi paničnega napada vključujejo:

• zadihanost,
• potenje, tresavico in slabost,
• palpitacije (zavedanje hitrega srčnega utripa),
• omotico in izgubo zavesti,
• strah pred zadušitvijo ali grozečo smrtjo,    
• občutek nerealnosti dogajanja in strah pred norostjo.