Bronhiolitis je vnetje malih dihalnih poti v pljučih. (Foto: iStockphoto)

Bronhiolitis je sezonsko obolenje spodnjih dihal, ki ga povzročajo različni virusi. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je zelo pogost in vodi do blažjih simptomov pri odraslih in starejših otrocih, lahko pa je zelo nevaren za majhne dojenčke, še posebej nekatere, ki so v bolj tvegani skupini.

Pri bronhiolitisu gre za vnetje bronhiol, ki vodijo do pljuč. Bronhiole otečejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Še posebej je to problematično pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo majhne dihalne poti, pri čemer se te hitreje zaprejo. (Foto: kidshealth.com)

Izbruh tega virusa se najpogosteje pojavlja na začetku jeseni in vse do pozne pomladi, povzroča pa okužbo pljuč in dihalnih poti. Drugi virusi, ki so še povezani z bronhiolitisom, so rinovirus, influenza in človeški metapneumovirus.

Pri bronhiolitisu gre za infekcijo najmanjših dihalnih poti, imenovanih bronhiole, ki vodijo do pljuč. Ko pride do vnetja bronhiol, te otečejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Posebej nevaren je za dojenčke in majhne otroke, saj so njihove dihalne poti majhne in se hitreje zamašijo kot pri odraslih in večjih otrocih. Tipično se pojavlja v prvih dveh letih življenja, vrhunec pa doseže med tretjim in šestim mesecem starosti. Pogostejši je pri fantkih, otrocih, ki se niso dojili, otrocih, ki odraščajo v veččlanskih družinah, in tistih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Stanja, ki povečujejo možnosti za težjo obliko bronhiolitisa, so prezgodnje rojstvo, predhodno kronično obolenje srca ali pljuč in oslabljen imunski sistem, kar je lahko tudi posledica drugih bolezni in jemanja zdravil. Otroci, ki so preboleli bronhiolitis, imajo več možnosti, da bodo v prihodnosti razvili astmo. Kljub vsemu še ni jasno, ali bronhiolitis povzroči ali le sproži astmo, ali pa so otroci, ki prej ali slej razvijejo astmo, preprosto bolj nagnjeni k bronhiolitisu v otroštvu. Na to temo se še opravljajo klinične študije, ki bodo razjasnile povezavo.

Znaki in simptomi

Prvi simptomi bronhiolitisa so navadno precej podobni prehladnemu obolenju:

- zamašen nos;
- izcedek iz nosu;
- blag kašelj;
- blaga vročina.

Po dnevu ali dveh se ti simptomi poslabšajo, predvsem se poslabša kašelj in nastanejo piskajoči zvoki med izdihom.

Včasih se pojavijo še naslednje težave:

- hitro, plitko dihanje;
- hiter utrip srca;
- vdolbinice ali sence na vratu ali prsih, ki so posledica oteženega dihanja, imenovanega retrakcija;
- razdraženost, težave s spanjem in znaki utrujenosti ali znaki – globokega spanja (letargije).

Otroci imajo navadno slab apetit in ne jedo in ne pijejo dovolj, zaradi česar lahko dehidrirajo. Pojavi se lahko tudi bruhanje po kašljanju. Redko se pri dojenčkih, še posebej tistih, rojenih prezgodaj, pojavijo epizode prenehanja dihanja (apnea), ki se pojavijo pred razvojem drugih simptomov.

Pri najbolj ogroženih otrocih se lahko simptomi hitro poslabšajo. Otrok s hudo obliko bronhiolitisa lahko zaradi slabega gibanja zraka po telesu postane omotičen, njegova koža se lahko obarva modro (cianoza), kar je najbolj vidno na ustnicah in pod nohti na rokah.

Dojenčki v vrtcih in v dnevni oskrbi imajo več možnosti, da se okužijo s tem virusom, saj so v stiku z več majhnimi otroki. (Foto: iStockphoto)

Nalezljivost

Virusi, ki povzročajo bronhiolitis, so nalezljivi in se prenašajo kapljično, prek majhnih kapljic in tekočine, ki se širi prek kihanja, kašlja, smeha in dotikov. Dojenčki v vrtcih in v dnevni oskrbi imajo več možnosti, da se okužijo s tem virusom, saj so v stiku z več majhnimi otroki.

Preprečevanje

Najboljši način za preprečevanje širjenja virusov, ki povzročajo bronhiolitis, je redno umivanje rok. Poleg tega so iz UKC Ljubljana sporočili, da je pomembno, da prehlajeni otroci ostanejo doma in da starši iz varstva vzamejo tudi sorojence, ki bi lahko okužbo prenesli naprej ali bi jo prinesli iz vrtca in tako okužili dojenčka. V tem času naj starši tudi omejijo obiske, zlasti majhnih otrok, odsvetujejo pa tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi z majhnimi otroki. Priporočljivo je gibanje na svežem zraku, otrok pa naj ostane doma, dokler popolnoma ne ozdravi. Pomembno je še, da starši ne kadijo v bližini otrok, saj lahko otroci, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu, razvijejo hujšo obliko bronhiolitisa.

Najboljše zdravljenje za večino otrok je, da med obolenjem telesu omogočimo zadostno količino tekočine. (Foto: iStockphoto)

Čeprav cepiva proti bronhiolitisu še niso razvili, obstajajo zdravila, ki zmanjšajo nevarnost bolezni. Ta vsebuje protitelesa proti virusu RSV in se ga injicira mesečno med vrhuncem sezone virusa RSV. Zdravilo je priporočljivo le za dojenčke, ki imajo povišano tveganje za razvoj hude oblike te bolezni. To so tisti, ki so rojeni prezgodaj ali so imeli kronično obolenje dihal in srca.

Inkubacijska doba in trajanje

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) se giblje od nekaj dni do enega tedna, odvisno od okužbe, ki povzroča bronhiolitis. Primeri bronhiolitisa navadno trajajo približno 12 dni, a otroci s hujšo obliko okužbe lahko kašljajo še nekaj tednov pozneje. Vrhunec bolezni je navadno drugi ali tretji dan po tem, ko otrok začne kašljati, in po tem, ko se pojavijo težave z dihanjem. Stanje se nato začne izboljševati.

Zdravniško zdravljenje

K sreči je večina primerov bronhiolitisa blagih in ne potrebujejo profesionalnega zdravljenja. Antibiotiki v tem primeru niso uporabni, saj bronhiolitis povzročajo virusi, antibiotiki pa so učinkoviti samo proti bakterijskim okužbam. Lahko pa zdravniki v primeru dehidracije pomagajo pri nadomeščanju tekočin z infuzijo in pri dodatnem zdravljenju s kisikom. V redkih primerih otrokom pomagajo pri dihanju z respiratorjem, dokler se stanje ne izboljša.

Zdravljenje doma

Najboljše zdravljenje za večino otrok je, da v času obolenja telesu omogočimo zadostno količino tekočine. A da poskrbimo, da otrok spije dovolj tekočine, je včasih problematično, saj zaradi posledic bronhiolitisa zavračajo hrano in pijačo. Tako jim je treba ponuditi tekočino v majhnih količinah v čim pogostejših intervalih. Suh zrak, ki je posledica segrevanja prostorov, še posebej pozimi, lahko povzroči, da je sluz gostejša in zato še bolj zapira dihalne poti. Pri tem so vam lahko v pomoč vlažilniki zraka, ki bodo sprostili dihalne poti in olajšali kašelj. Da bi sprostili zamašitev nosu, nosek redno čistite s fiziološko raztopino, visoko temperaturo pa nižajte s sredstvi proti vročini. Včasih pri dihanju pomaga tudi, če otroka držite v bolj pokončnem položaju.

K sreči je večina primerov bronhiolitisa blagih in ne potrebujejo profesionalnega zdravljenja. Kljub vsemu je zdravnika treba obiskati ob nekaterih znakih. (Foto: iStockphoto)

Kdaj k zdravniku?

K zdravniku je treba v naslednjih primerih:

- Hitrejše dihanje kot običajno, še posebej, če ga spremljajo retrakcije in piskanje v pljučih;
- če otrok bruha, ne pije ali težko pije;
- je bolj zaspan kot običajno;
- ima visoko vročino;
- kašelj se slabša;
- zdi se zaspan ali utrujen.

Takojšnjo pomoč poiščite v primeru, da ima otrok težave z dihanjem ali če kašelj, retrakcije in piskanje v pljučih postanejo vse slabše. Vsekakor tudi v primeru modrih ustnic in nohtov na rokah.