Ključne besede: AD
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni, sem stara 20 let in imam precej težav sama s sabo. Vedno sem bila suha, ampak v 1 letniku srednje šole sem se močno zredila in mi je zelo padla samopodoba, večkrat sem se trudila ... več
Vprašanje: Pozdravljeni, sem stara 20 let in imam precej težav sama s sabo. Vedno sem bila suha, ampak v 1 letniku srednje šole sem se močno zredila in mi je zelo padla samopodoba, večkrat sem se trudila shujšati vendar sem bila vedno razočaran in prehitro obupala. Izgubila sem vso željo do druženja, šole, aktivnosti in tako sem do 4 letnika izjemno kg pridobila (87 kg). moja samozavest pa je bila uničena. Zaradi tega sem bila žalostna ker si nisem znala pomagat, ne svet sem začela gledat kot neki slabega in nevrednega, popolnoma sem zgubila zanimanje za vse stvari ki sem jih prej rada polčela (jahanje, tek rolanje, druženje s prijetelji, risanje), zelo slabo spin že skoraj 3 leta (najpogosteje zaspim ned 2 in 3 uro zjutraj, čez noč slabo spim, se premetevam in prebujam in se zbujam med 5 in 6h), imela sem tudi obdobja ko po 1 teden nisem jedla nič, sem pila samo vodo, in nato sm se zaradi žalostni pretirano prenajedla. od septembra letos sem shujšala na 65 kg in sem visoka 169 cm. s telesom sem zadovolna, vendar še vedno ne spim, nimam nobenega veselja do katere koli dejavnosti, večino dneva sem živčna, nemirna, razdražljiva, imam trenutke ko sem nasmejana čez nekaj minut pa ratam slabe volje in hočem bit sama, ker obiskujem faks in imamo veliko izpitov, jaz pa nemorem niti 5 min zerdržat za mizo pred zvezkom. Že približno eno leto in pol razmišljam o samomoru in zadnji mesec si celo izdelujem načrtre kako bi to izpolnila, večkrat na teden grem do mosta nad reko, sedim na ograji in razmišljam kako bo ko bom skočila. zadnji mesec hodim tudi k psihiatru ki pa mi je predpisal zdavila Cipralex, ki pa jih ne jemljem, ker mi po njih vedno naredi slabo in se mi vrti, kar me še bol potolče, ke rmislim da nisem sposobna skrbeti sama zase. Še vedno živim pri očetu, ki pa za moje težave ne ve, ker tudi nočem da bi izvedel. V srednji šoli sem celo pojedla približno 60 tablet Amyzola, vedar sem po njih bruhala, padla v nezavest in cel dan prespala, to sem poskušala večkrat z različnim številom tablet, vmes sz uzela tudi nekaj tablet proti bruhanjo, vendar sem vedno vse zbruhala vem (psihiatru nisem povedala za te tablete). Psihiater mi je predlagal zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, vendar nočem ker bi za to izvedel moj oče in me zanima ali je možna kaka druga rešitev? Hvala za odgovor.
Pozdravljeni..Pišem ponovno vprašanje na vaš odgovor.
Zanima me zakaj vsi psihiatri hočete zdraviti s tabletami....še od 9 razreda sm imela hude migrene...in sem imela veliko redne terapije za preprečevanje migrem...in tudi prostibolečniske tablete....in res nebi rabla zdej še antidepresivov....Psihiater mi je predpisal nove....vendar jih ne jemljem, ker se se odločila, da si bom pomagala sam.....Tako da me zanima...ali bi pomagalo to da preživim veliko časa z živalmi....ker me umirjajo...in jim lahko us povem...brez da bi mi obrnile hrbet in izdale..kot ljudje.....in me zanima še to, le se mi stanje začne izboljševat...ali je mogoče da bi naslednje izpitno obdobje, ki bi potekalo slabo (malo število opravljenih izpitov) stanje tako poslabšalo, da bi se res poskušala ubiti, kajti ko mi kaj negre od rok, se znašam nad svojim telesom (režem, udarjam u zid ali steklo,...)
Lp in hvala še enkrat za odgovor
Odgovor: Odgovor: Spoštovani! Nikakor ni druge rešitve kot hospitalizacija v kateri vam bodo našli usterezno antidepresivno terapijo, ki jo boste lahko prenašali. Trenutno je vaša presoja realnosti povsem iztirila zaradi česar se na lastno testiranje dogajanja ne morete zanesti. Tako, da vas prosim, da takoj upoštevate psihiatrov nasvet šele potem boste lahko še z drugačnimi strategijami nastopili k reševanju vašega negativističnega življenjskega stila, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 14.05.2013
Ključne besede: DEPRESIJA
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni. Sem moški ki spoznavam žensko staro 46 let in mi je povedala da se zdravi proti depresiji ki je že prisotna od 10 letanjenega rojstva. Ker jo imam rad bi ji rad tudi pomagal in stal ob ... več
Vprašanje: Pozdravljeni. Sem moški ki spoznavam žensko staro 46 let in mi je povedala da se zdravi proti depresiji ki je že prisotna od 10 letanjenega rojstva. Ker jo imam rad bi ji rad tudi pomagal in stal ob strani kajti najbol močna depresija jo je začela po porodo tako da je sedaj na tabletah. Spoštovana. Kaj mi svetujete da ji lahko pomagam??? Da ji lahko stojim ob strani in z ljubeznijo nekako to skupaj prebrodima. Za vaš bol natančen odgovor se vam iz srca v naprej zahvaljujem.
Zlatko
Odgovor: Spoštovani!
Ne prevzemajte nase odgovornosti, ki niso v domeni vašega vpliva.
Dolžnost posameznika je poskrbeti v prid lastnega fizičnega in duševnega zdravja, da bi lahko partner, ki dovolj ljubi s svojo ljubeznijo ozdravil nekoga, je iluzija. Še posebno kadar se dotični odloči za posvojitev določenih občutkov in vztrajanje pri njih.
Depresija, ki je biološko pogojena je z antidepresivi povsem obvladljiva in v kolikor se človek ne usmeri v iskanje sekundarnih koristi v prostovoljno prevzeti vlogi kroničnega depresivnega bolnika, ki se vsem smili in je ranljiv ,ter rabi pomoč in zaščito potem tudi ni razloga, da vaša izbranka ne bi zaživela zdravo, polno in srečno življenje, če je to seveda tudi v njenem interesu.Srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 17.04.2013
Ključne besede: PROCES, ŽALOVANJA
Simptomi: Depresija
Deli telesa:
Opis: Spoštovani! mene pa zanima koliko časa v povprečju se
zdravi človek po mnenju psihiatra s psihozo in depresijo?
Sam nisem imel normalnega otroštva in sedaj ko sem
odrasel se mi skoz nekaj ... več
Vprašanje: Spoštovani! mene pa zanima koliko časa v povprečju se
zdravi človek po mnenju psihiatra s psihozo in depresijo?
Sam nisem imel normalnega otroštva in sedaj ko sem
odrasel se mi skoz nekaj dogaja kot so izguba službe, pred
ne veliko leti mi je umrla mami in od takrat sem skoz na
tleh. Saj še vedno veliko mislim na njo. Sam menim da
nisem za psihiatra, ampak mi on le celo stvar utežuje. Meni
se to ne zdi bolezen, ampak jo nosi vsak normalen človek.
Hvala vam za odgovor.
Odgovor: Spoštovani!
Žalovanje je normalen proces, ki nam omogoča, da se poslovimo in tesno emocionalno razvežemo od nekoga, ki nam je zelo pomemben a ga več ni v našem življenju. Traja okrog 6 mesecev. V kolikor sam proces zaide v napačno smer- predvsem zaradi neustreznega obremenjevanja s krivdo- potem se lahko ta žalost kronificira. Psihološki mehanizmi, ki nam omagajo prilagoditi se na stresno izčrpavanje so omejenih kapacitet in zaradi kronifikacije ponavadi odpovejo in nastopi psihična bolezen v smislu depresije, ki se nezdravljena lahko kmalu poglobi do psihotične depresivne slike z izkrivljeno negativno presojo realnosti, poslušajte nasvete, če želite sebi dobro, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 11.04.2013
Ključne besede: POST-SCH DEPRESIJA
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovani!
Na Vas se obračam,ker ne vem kako ukrepati.
Moj sin star 25 let je bil že dvakrat hospitaliziran na psihijatriji.
Zadnjič pred petimi leti. Bilo je hudo. Sedaj jemlje zdravila, je ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Na Vas se obračam,ker ne vem kako ukrepati.
Moj sin star 25 let je bil že dvakrat hospitaliziran na psihijatriji.
Zadnjič pred petimi leti. Bilo je hudo. Sedaj jemlje zdravila, je zaposlen.(leponex, abilyfaj).Postal je zopet zelo drugačen.(slaba higiena, nekam tuj, nesramen hladen)drugače funkcionira, hodi v službo in tam tudi pohvaljen kako je priden.Pred tednom je bil pri svojem zdravniku in mu je predpisal iste zdravile in isto dozo.
Sedaj pa ne vem ali bi klicala zdravnika, ker on ni opazil sprememb, da bi mogoče bil treba kaj drugače...se bojim,da bi bil zopet v bolnišnici. Kdaj je tisti alarm, da ne bo prepozno.
Hvala
Odgovor: Spoštovani!
Za odrezavo vedenje in nerazpoloženost ni nujno kriv relaps bolezni. Vaš sin je na izredno učinkoviti kombinirani antipsihotični terapiji, morda je razlog v njegovem nezadovoljstvu s trenutnim življenjskim settingom.
Dober pokazatelj, da je bolezen v remisiji se mi zdi njegova funkcionalna učinkovitost v službi, kjer je celo pohvaljen za svoje delo. V primeru ponovitve psihotične motnje, sklepam, da je šlo za paranoidno psihozo alhko v smislu SCH podobni motnji, se ponavadi najprej začne s socialnim umikom in sumničavostjo do ljudi v delovnem in ostalem okolju. Ni pa slabo, da tudi pokličete lečečega psihiatra in mu zaupate svoja opažanja, morda pa gre za postpsihotično depresijo, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 21.03.2013
Vprašanje: Zdravo
Star sem 23 letni in trenutno sem absolvent na tehnični
fakulteti. Že od 3. letnika dalje me je začelo mučiti, da sem
povsem zgrešil študij. Do sedaj sem nekako vse to
zadrževal v glavi, saj sem si mislil, da bo že bolje. Pred
približno 2 mesecema pa me je povsem zvilo, saj od takrat
naprej ne najdem več nobene volje za katerokoli stvar.
Zanemaril sem prijatelje, hobije….
Problem pri meni je predvsem to, da sem izjemno
neodločen, sramežljiv, nerad se izpostavljam in že na
splošno težko govorim drugih o svojih osebnih stvareh.
Seveda do sedaj tudi nisem imel punce, saj se nekako
čisto preveč bojim zavrnitve.
Seveda pa ni problem samo napačen študij, je bil samo
sprožitelj nekega vzvoda v moji glavi, da tako ne bo šlo več
naprej. Do sebe sem tudi zelo zahteven, kljub temu da
nimam nobenih ciljev in ambicij. Do sedaj sem vse to
reševal predvsem s pijačo in športom, saj sem se samo
tako lahko resnično sprostil.
Mogoče je eden izmed razlogov tudi v tem, da mi je pri 14
letih umrl oče ter tako nisem imel neke osebe, ki bi me
spodbujala in postavljala neke omejitve. Od takrat naprej
sem nekako živel iz danes na jutri brez kakšnih skrbi, saj je
mati naju s sestro vzgajala zelo permisivno. Tako da sem
se nekako navadil na ta življenjski slog, ki pa me je sedaj
začel tolči po glavi, saj nisem tip človeka, ki bi lahko tako
živel.
Tako da sem se sedaj znašel na neki mrtvi točki iz katere
ne vidim nekega izhoda, saj imam občutek, da sem
popolnoma zapravil vse potenciale, ki bi jih lahko bolje
izkoristil.
Zanima me predvsem, kaj bi bil lahko razlog za tako
počutje, saj me je to zadelo kar naenkrat, in od takrat
naprej sem izgubil voljo za vse. Nekje sem prebral, da je
možna depresija ali nekaj podobnega.
za odgovor se vam lepo zahvaljujem.
lp
Odgovor: Spoštovani,
Navajate, da ste tik pred zaključkom študija izgubili motivacijo oziroma voljo za vse, sprašujete se, če gre morda za depresijo. Najbrž gre res za depresivno počutje (o depresiji, njenih simptomih, vzrokih in zdravljenju si lahko več preberete na povezavi
depresija ), vendar je ključno vprašanje to, kaj je pripeljalo do takega počutja.
V bistvu ste že sami navedli ključne podatke za najverjetnejše razloge v naslednjem stavku: »Do sebe sem tudi zelo zahteven, kljub temu da nimam nobenih ciljev in ambicij.« Kombinacija samovrednotenja, pretirano odvisnega od dosežkov (zahtevnost do sebe), ki je pogosto povezana s pomanjkanjem lastne, pristne motivacije, kadar je doseganje rezultatov namenjeno iskanju potrjevanja oziroma priznanja od zunaj, lahko pripelje do razvrednotenja samopodobe (…da sem popolnoma zapravil vse potenciale, ki bi jih lahko bolje izkoristil…) . Človeka v tem primeru ne motivira lastno zanimanje, radovednost ali želja po raziskovanju, ampak predvsem želja po zunanjih uspehih in priznanjih. Zato se pogosto ustavi na mejnikih, ko bi bilo treba zaključiti določeno etapo in si zastaviti nove, lastne samostojne cilje. Zlasti pogosto se ta težava pokaže, kakor se je tudi pri vas, pred zaključkom študija. Zakaj prav takrat? Za uspešen študij ni potrebna veliko samostojnosti, saj so naloge in roki jasni, zato je mogoče z neka pridnosti in brez lastne iniciativnosti relativno zlahka doseči rezultate. Malo motivira za delo strah pred neuspehom, malo tekmovalnost s sošolci. Velikokrat se zatakne že pri izbiri teme za diplomsko nalogo, saj naj bi ta izbira odražala lasten interes. Tukaj se lahko začne tehtanje in nihanje, kaj me sploh zares zanima. Nekaterim pridejo zato prav razpisane teme za diplomske naloge. Še večja ovira pa je lahko (nezaveden) strah pred prehodom v odraslost, samostojnost in odgovornost, kar naj bi pomenil zaključek študija. Ta strah se lahko kaže kot izguba motivacije, brezvoljnost in negotovost, ki se lahko stopnjuje do patološke tesnobe ali depresivnosti. Če je temu dodana še težava z uveljavljanjem in nejasne ter nekonsistentne meje (brez jasnih zahtev in omejitev v odraščanju), je razumljivo, da je tak mlad človek močno tesnoben in negotov v takem prelomnem obdobju. Vaše siceršnje težave (…sem izjemno neodločen, sramežljiv, nerad se izpostavljam… se nekako čisto preveč bojim zavrnitve…) nakazujejo, da gre verjetno za te vrste težav. Kako ven iz tega počutja? Ponavadi pomaga, da si zastavimo jasne kratkoročne in srednjeročne življenjske cilje in določimo načine in poti, kako jih doseči ter začnemo te uresničevati korak po koraku. Če pa tega ne zmoremo sami, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri psihoterapevtu. Priporočila pa bi vam, da izberete terapevta, ki izvaja razvojno analitično psihoterapijo, o kateri si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . V primeru, da bi bili vaši simptomi depresivnosti zelo močni, pa vam lahko vaš osebni zdravnik ali psihiater predpiše tudi zdravila. Zavedati pa se je treba, da zdravila le začasno odpravijo simptome, ki se vrnejo, kadar s pomočjo psihoterapije ne odpravimo vzrokov. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 02.04.2013
Vprašanje: Lep pozdrav! Skušala bom čim na krajše vse razložiti..in
sicer ko sem imela 5 let,me je posilil stric..kasneje me je 8
let zlorabljal še očim.Sicer sem zmeraj bila čist normalen
otrok,učenec na zunaj.Pred 12 leti pa so se pojavili panični
napadi,od tedaj se zdravim.Trenutno pa prestajam stisko,ki
se vleče že 15 mesecev in je zmeraj huje.Namreč vsa
preteklost..ves ta gnus,nepopisna groza..,vse to kar hoče
privret iz mene oz.prodret v mojo zavest..Panični napadi so
vsakič hujši in sedaj ko hodim na psihoterapije..prestajam
nepredstavljivo grozo..Očitno sem vse te dogodke
pregloboko potlačila oz.se od njih distancirala in sedaj...
No,dobila sem pa novo diagnozo,in to je tudi moje
vprašanje.Opazila sem šele doma na izvidu in ker imam
naslednjo terapijo šele čez mesec dni,bi Vas prosila če mi
lahko razložite,kaj to zame pomeni..morebitne posledice
oz.kaj še lahko pričakujem od svoje psihe.. Torej nova
diagnoza je Kronificirana posttravmatska stresna motnja F
43.1. Lepo Vas prosim,če mi jo lahko obrazložite. Sicer
imam še Hudo panično motnjo,depresivno
motnjo,Borderline os.motnjo ter samopoškdbeno vedenje.
Za odgovor se Vam iskreno zahvaljujem.
Odgovor: Spoštovani,
Postravmatska stresna motnja (PSTM) je huda anksiozna reakcija, ki je posledica preživetega travmatičnega dogodka. Če se travmatični dogodki ponavljajo, kot v vašem primeru ponavljajoče se spolne zlorabe, se tak način odzivanja lahko utrdi, kronificira. Kronificirana PSTM torej pomeni, da so ti dogodki spremenili delovanje in tudi strukturo vaših centrov v možganih, ki so odgovorni za odzivanje na okoliščine, ki ji zaznamo kot nevarne oziroma stresne. Posledica je lahko huda panična motnja, kronična depresivnost ali pa spremembe osebnostne strukture (borderline osebnostna motnja). Kot lahko sami razberete, je pravzaprav s to diagnozo opredeljen vzrok za vse ostale vaše simptome oziroma motnje. O PTSM si lahko več preberete na povezavi
posttravmatska stresna motnja . Odločitev za psihoterapijo je v tem primeru ključnega pomena, priporočam vam, da v njej vztrajate, saj vam lahko sčasoma prinese skozi predelovanje odrinjenih in odcepljenih bolečih travmatičnih vsebin in predvsem skozi dolgotrajen varen odnos s terapevtom drugačno, bolj varno življenjsko čustveno bazo. Z njo pa se bodo morda sčasoma tudi omilili vaši simptomi, zaradi katereih v tem času tako trpite. Vztrajajte in pazite nase,
, 27.01.2013
Vprašanje: Pozdravljeni!
Res je da sem star 22 let in se s tem ne bi smel tako
obremenjevat in sekirat. Mislil sem da se bi že sam lahko
odpravil do psihologinje katera bi mi lahko nekako
pomagala s to težavo. Sem družaben in prijazen fant, ki se
potrudi za vsako stvar katero hoče narediti ali dobiti. Imam
pa veliko težavo s čustvenostjo, Že nekaj časa si
dopovedujem, da si ne smem tako čustveno prevzemat
stvari ampak mi to nič ne pomaga. Kadar stopim v kontakt
s kakšno punco, ki se mi dopade osebno in vizualno, mi
postane ušeč in nič drugega. Ko pa z neko punco stopim
z njo še fizično (poljubljanje...) se pa navežem že v prvem
dotiku , čeprav jo vidim prvič (torej avantura za eno noč).
Nato me po dogodku začnejo preletavat različna čustva.
Postanem depresiven in ponavadi mi gre kar na jok.
Razmišljam o njej in hočem, da postane ta avantura še
kaj več. Nekako hočem priti z njo v kontakt, čeprav se
zavedam da je bila to samo avantura in da te osebe po
vsej verjetnosti ne bom nikoli več videl. Nikakor si ne
moram tega izbiti iz glave. Imam veliko takšnih primerov,
ko se navežem že ob prvem dotiku, čeprav vem da je bila
to samo avantura. Opažam da mi to povzroča veliko
problemov, ker sem nato zelo slabe volje in samo
razmišljam o teh stvareh o katerih ne bi rabil kot mi pravijo
tudi drugi. Zvedel sem tudi od znanke da nisem
samozavesten. Tako da sem se začel spraševati kaj se z
mano dogaja. Rad bi, da bi mi dali kakšne koristne
nasvete in upam da mi bodo prav prišli. Najlepša vam
hvala že v naprej za odgovor. Lp!
Odgovor: Spoštovani,
Navajate, da se čustveno navežete na vsako dekle, s katero vzpostavite telesni odnos. Kadar se dekle ne odzove na isti način, postanete depresivni in tesnobni. Opisujete značilnosti preokupiranega stila navezanosti, ki sodi med t.i. negotove stile navezanosti in o katerem si lahko več preberete na povezavi
stili navezanosti . Tak stil navezanosti drugi ljudje lahko doživljajo lkot pretiranega, dušečega ali prezahtevnega, ljudje s takim stilom pa sebe vidijo kot (pre)močno čustvene, ranljive, pri čemer se menjuje potreba po (pre)veliki bližini z jezo in morebiti tudi uporniškim ali zavračajočim vedenjem. V ozadju je pretirana potreba po bližini in strah pred izgubo, ki se kaže kot depresivnost, tesnobnost in podobno.
Stil navezanosti se pri vsakem človeku oblikuje na podlagi odnosa z mamo v prvih letih življenja in je močno vgrajen v naše psihično delovanje. Za spreminjanje stila navezanosti je potreben dolgotrajen korektiven odnos, ki pomaga v človeku ponotranjiti, vgraditi drugačen, bolj varen »vzorec« odnosa, ki nam pomaga graditi bolj konstruktivne in zadovoljujoče odnose z drugimi ljudmi. Tak odnos vam lahko omogoči psihoterapevt. Priporočila bi vam psihoterapevta razvojno analitične oziroma interpersonalne smeri, o tej obliki psihoterapije si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 27.01.2013
Ključne besede: depresija, zdravljenje, psihoterapija
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni,imam vp.
Pred 7leti sem se zdravila za depresijo,mlada punca,ki ni vedela kako naprej.Enako je sedaj,le da so težave večje,vrjetno zaradi tega,ker sem tudi starejša,hihi.No malo za šalo ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,imam vp.
Pred 7leti sem se zdravila za depresijo,mlada punca,ki ni vedela kako naprej.Enako je sedaj,le da so težave večje,vrjetno zaradi tega,ker sem tudi starejša,hihi.No malo za šalo malo za res.Sem v vezi 10 let,kjer ne čutim več ljubezni,ne strasti ne želje za prihodnost.Imava 5letno hčerko,za katero imam izgovor,da ne naredim koraka naprej.Kot da se vrtim v začaranem krogu.Sedaj sem ostala tudi brez zaposlitve,zato padam vedno globje,..veliko prejočem ,..kr tako brez pravega vzroka,vem da sem potrta in ni več tiste prave energije.Bi morala poiskati pomoč,ali se bom sama pobrala iz tega?Koga mi priporočate,sem iz okolice MB?
HVALA za vaš trud,pa lep pozdrav
Ina
Odgovor: Spoštovani,
Vsekakor bi vam priporočila, da si poiščete strokovno pomoč. Psihiater vam lahko predpiše zdravila, ki vam lahko olajšajo najhujše simptome, s psihoterapevtom pa se bosta lotila vzrokov znotraj vas. O psihoterapiji si lahko več preberete na povezavi
psihoterapija . Konkretnih imen vam ne morem svetovati, saj je od vsakega človeka posebej odvisno, s katerim psihoterapevtom se bo dobro ujel, kar je ključnega pomena za proces zdravljenja. Priporočila pa bi vam, da izberete terapevta, ki izvaja razvojno analitično psihoterapijo, o kateri si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 27.01.2013
Ključne besede: depresija
Simptomi: Depresija
Deli telesa:
Opis: Spoštovani dr. Krevel,
zanima me kakšne so vaše izkušnje z zdravljenjem precej hude depresije. Ali homeopatija lahko pomaga in koliko časa je običajno potrebnega, da pride do izboljšanja oz. da se ... več
Vprašanje: Spoštovani dr. Krevel,
zanima me kakšne so vaše izkušnje z zdravljenjem precej hude depresije. Ali homeopatija lahko pomaga in koliko časa je običajno potrebnega, da pride do izboljšanja oz. da se povrne volja do življenja?
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Odgovor: Spoštovani,
v ordinaciji vsakega zdravnika homeopata je tudi lepo število bolnikov z depresijo, ki jo na splošno s homeopatijo uspešno zdravimo in pogosto tudi pozdravimo.
Lep pozdrav,
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol., 11.11.2012
Vprašanje: Pozdravljeni, že dlje časa me muči neprestana utrujenost,
blaga depresija ter splošno nezanimanje. Vse skupaj se je
začelo po razpadu partnerske zveze.
Od začetka sem še spoznaval nove ljudi vendar sem v vseh
iskal podobnosti z bivšo partnerko, sčasoma sem ugotovil
da dokler ne pozabim bivše nima smisla spoznavati novih
ljudi. Od tega je minilo nekaj mesecev in sedaj opažam, da
sem v tem času postal povsem otopel ne le da sem opustil
spoznavanje novih ljudi ampak sem prekinil odnose s
starimi prijatelji, večino časa prespim oz. se zadržujem
doma. Z bivšo partnerko sva dlje časa uporabljala tudi
določene prepovedane substance, kar je povzročilo
nihanje počutja (kratkotrajne močne depresije, strahovi) Je
možno da je moje trenutno stanje posledica uporabe drog
ali je kaj drugega. LP
Odgovor: Spoštovani,
Vaše počutje je lahko povezano z razpadom partnerske zveze, s posledicami uporabe prepovedane substance ali pa je (najbolj verjetno) posledica kombinacije obeh sprožilcev. Kaj prevladuje, je odvisno od tega, kako ste se prej odzivali na izgube, kakršna je razpad zveze. Ne smemo pozabiti, da je obdobje žalovanje tudi povsem normalen odziv na izgubo, seveda pod pogojem, da se to ne prevesi v depresijo, na kar pa bi vaše odzivanje lahko opozarjalo (…neprestana utrujenost, blaga depresija ter splošno nezanimanje …sem prekinil odnose s starimi prijatelji, večino časa prespim oz. se zadržujem doma.). Če ste s prepovedanimi substancami povsem prenehali in če se bo vaše stanje nadaljevalo, bi vam priporočila obisk pri psihoterapevtu. Več o psihoterapiji si lahko preberete na povezavi
psihoterapija, naročite pa se lahko na povezavi
psihoterapevt .
Če pa prepovedane substance še naprej uživate, je vaše počutje zagotovo močno povezano tudi s tem in se bo verjetno še naprej stopnjevalo. Tudi odvajanje od prepovedanih substanc zahteva strokovno pomoč. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Ključne besede: DEPRESIJA
Simptomi: Depresija
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni,ker sem po mnenju osebne zdravnice padla v neko lažjo vrsto depresije mi je priporočala 6. mesecev jemanja AD-jev in sicer Ecytara,1 tableto zjutraj.Sedaj jih jemljem že 2 meseca in se ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,ker sem po mnenju osebne zdravnice padla v neko lažjo vrsto depresije mi je priporočala 6. mesecev jemanja AD-jev in sicer Ecytara,1 tableto zjutraj.Sedaj jih jemljem že 2 meseca in se zelo vredu počutim,tudi na kontroli sem že bila in je zdravnica to potrdila da sem spet stara jaz.Ampak zanima me eno,bi po vašem mnenju zdaj lahko zanosila,bi bila nosečnost normalna in bi bilo z otrokom vse vredu?Otroka si sicer zelo želiva oba s partnerjem.Saj bi to vprašala svojega ginekologa ampak je zelo nezanesljiv pred kratkim je izgubiu izvid iz ljubljane in me še 1x povabil na isti pregled,skratka raje se pozanimam drugod.Že vnaprej se Vam zahvaljujem.
Odgovor: Spoštovani!
V kolikor načrtujete nosečnost bi vam vsekakor svetovala, da bi poskusili zanositi in donositi brez kakršnihkoli zdravil. Glede na to, da je tokrat pri vas šlo za blažjo obliko depresije bi bilo smiselno zdravila opustiti pred tem pa poskušati ugotoviti na kakšnih miselnih vzorcih in prepričanjih je temeljilo vaše funkcioniranje saj je pogosto ravno tisto razlog za depresivni upad življenjske energije. Potem pa te kognicije spreminjati.
Počakajte 3 mesece brez zdravil, v kolikor se depresivnost povrne lahko začnete z jemanjem antidepresiva, ki je med nosečnostjo varnejši in se priporoča v primeru, da brez medikamentov ne gre. Takrat bi vam svetovala sertralin- Zoloft- antidepresiv, ki je edini indiciran tudi za otroke od 6 leta starosti naprej tudi v nosečnosti naj bi bil najvarnejši izbor.Srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 25.07.2012
Ključne besede: HDM
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni
Ne vem, če mi boste lahko pomagali z nasvetom ampak bom poskusila vseeno.
Moja mama je zbolela za rakom, prestala 5 kemoterapij. po zadnji kemoterapiji navaja, da ima zelo nemirne ... več
Vprašanje: Pozdravljeni
Ne vem, če mi boste lahko pomagali z nasvetom ampak bom poskusila vseeno.
Moja mama je zbolela za rakom, prestala 5 kemoterapij. po zadnji kemoterapiji navaja, da ima zelo nemirne noge, celo dopoldne hodi okrog in okrog, zvečer zaspi samo s pomočjo Helexa, sicer jemlje Asentro in Lyrico, ter po potrebi Helex.
Zdravnik ji je enkrat že povečal odmerek, vendar ni nikakršnih boljših rezultatov. Mama je še vedno zeloo depresivna, obtožuje se za pretekle "grehe", misli na samomor, kljub temu da lahko hodi ne more skuhati - ker pravi da ji nekaj ne pusti in ne more!!!!, pogled je prazen, izogiba se družbe, cca 10 krat me kliče v službo in ponavlja eno in isto. Enkrat jo tišči v prsih ne more več prestajati tega, drugič ima nemirne noge- nima obstanka, skratka noro.
Vse to smo že povedali osebnemu zdravniku, ki pa ji je samo povečal odmerek, vendar se stanje ni prav nič izboljšalo.
Je smiselno zamenjati zdravila? Kako ukrepati? Ta zdravila ji tudi povzročajo velike stranske učinke (misli na samomor, zaspanost, vrtoglavica) Zdravnik vedno reče naj pa vzame helex, če ne more prebivati.Ne vem več kam naj se obrnem. Hvala za odgovor.
Odgovor: Spoštovani!
Svetujem vam, da kontaktirate maminega zdravnika in mu poveste kako je z mamo. V primeru suicidalnih ideacij in tovrstnih miselnih ruminiranj je potrebna hospitalizacija na Oddelku za psihiatrijo, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 19.07.2012
Vprašanje: Pozdravljeni. sm fant, 21let. Zadnjih par let mi življenje samo propada. hodil sem na gimnazijo, ki sem jo uspešno zaključil, že tretje leto pa končujem maturo(1predmet), katerega rezultate spet čakam... bil sem športno aktiven a v teh 3 letih sem to popolnoma opustil, na začetku ko sem bil doma in se učil za maturo oz naj bi se učil, sem delal, sedaj nimam volje tudi do tega ne več. zabredel sem v finančne dolgove,moji odnosi do domačih,znancev in prijateljev so na psu, z usemi sem sprt,prav tako je ogrožena zveza z mojo punco, s katero sem skupaj že dolgo... sloh nimam volje do življenja, ne vem kaj bi počel.želim si postati boljši a ne morem..sem v nekem začaranem krogu...ob stikih z ljudmi,domačimi use samo ponižujem,jim uničujem dneve,vse vedno spravim namirno v slabo voljo,čeprav mi je potem to hudo in tega nočem...izvajam psihično nasilje.ko sem sam se mi zdi da me bo razneslo, kot bi me nekaj vodilo okrog,jaz pa sem le ujet na tem koščku zemlje in MORAM početi to kar hoče telo, čeprav jaz tega nočem..ne znam si več pomagati...zmepšalo se mi bo..sprašujem se ali sem vsem samo v napoto''? kaj naj storim? pogovor mi ne pomaga ker začnem žalit druge...upam da imate kaj zame,...hvala!!
Odgovor: Spoštovani,
navajate vrsto težav (nezaključeno šolanje, pomanjkanje motivacije, konfliktnost in destruktivnost v odnosih…), ki so verjetno med seboj močno povezani. Zdi se, kot da ste obtičali na mestu, ko bi morali narediti odločilne korake k prevzemanju odrasle odgovornosti zase, kjer se neredko zatakne tudi drugim mladim ljudem. Začarani krog in čustveni izbruhi kažejo na to, da so v ozadju vašega ravnanja močne čustvene stiske, morda depresivnega izvora. O depresivnosti si lahko več preberete na povezavi
depresija .
Dobro bi bilo, da bi si poiskali strokovno pomoč psihoterapevta, takega, ki je specializiran za težave,ki jih prinaša odraščanje. Znal vam bo prisluhniti in skupaj bosta lahko raziskala vzroke za vaše težave, pa tudi poti, kako jih reševati in svoje življenj spet postaviti na prave tire. Nekaj dobrih strokovnjakov je na Oddelku za mentalno zdravje Psihiatrične bolnice v Ljubljani, pobrskati pa je mogoče tudi med samoplačniškimi ambulantami in tistimi s koncesijo. Preberite si o razliki med
psihoterapevtom in drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Da bi se lažje odločili za to, da si poiščete pomoč, si lahko več preberete tudi o tem, kako poteka
psihoterapija . Tudi pri nas (Inštitiu za razvoj človeških virov) se lahko (samoplačniško)
naročite na posvet k psihoterapevtu, ki je specializiran za obdobje odraščanje. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 04.08.2012
Ključne besede: AGRANULOCITOZA
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovani!
Psihiater mi je predpisal Mirzaten 30 mg, ker slabo spim, imam OCD in močno anksioznost.
Prej sem jemal Ecytaro, ki je nekako skozi čas izgubila učinek.
V bistvu se prav veselim ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Psihiater mi je predpisal Mirzaten 30 mg, ker slabo spim, imam OCD in močno anksioznost.
Prej sem jemal Ecytaro, ki je nekako skozi čas izgubila učinek.
V bistvu se prav veselim poskusiti Mirzo, me pa malo skrbi zaradi možnega pojava agranulocitoze! A mi lahko prosim napišete vaše mnenje o tem. Kako pogosto se to pojavi, kako hitro in na kaj sem naj pozoren?
Naslednja zadeva, ki me pa še zanima, je pa pridobivanje na teži. Zaradi česa se to zgodi? Zaradi tega, ker imaš preprosto večji apetit ali pa se ti začne nabirati voda? Če je ta drugo, zakaj se to zgodi?
Upam, da boste odgovorili na moja vprašanja!
Odgovor: Spoštovani!
Sama še nisem slišala za pacienta, ki bi po mirtazapinu kot komplikacijo zdravljenja razvil agranulocitozo.
Povečanje telesne teže je posledica stimulatornega delovanja mirtazapina na apetit, kar povzroči prekomerno hranjenje v kolikor se vnos hranil skrbno ne nadzoruje in se omejuje pri vnosu, Voda se ne nabira v telesu ob jemanju tega zdravila, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 13.07.2012
Vprašanje: Ali je normalno da ima 14 letno dekle samomorilske misli?
Odgovor: Spoštovani,
V nobeni starosti samomorilske misli niso normalne, temveč so ponavadi znak močne depresivne motnje. NUJNO takoj poiščite pomoč! Pogovorite s s kom od odraslih, ki mu zaupate (starši, razredničarka, šolski svetovalni delavci) in se obrnite na svojega šolskega zdravnika. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 14.06.2012