Možganska kap je posledica poškodbe dela možganov zaradi nezadostne preskrbe s kisikom. (Foto: iStockphoto)

Med dejavnike tveganja za možgansko kap sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi. Tudi bolniki z aritmijami (atrijska fibrilacija) so bolj ogroženi. Po možganski kapi prizadeti del možganov ne funkcionira, zato je nujna takojšnja zdravniška oskrba.

KAJ JO POVZROČA?
  - V približno polovici primerov povzroči možgansko kap krvni strdek, ki mu strokovno pravimo možganska tromboza.
  - Možganska embolija nastane, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu (na primer v srcu ali velikih vratnih venah), in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši. Možganska kap zaradi embolije nastane v približno tretjini primerov.
  - Pri možganski krvavitvi žilna stena poči, kri pa se razlije v možganovino. To je vzrok kapi v približno petini primerov.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome
prištevamo:
• šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa,
• otrplost ene strani telesa,
• tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov,
• enostranske motnje vida,
• nerazločen govor,
• oteženo razumevanje in težave z izražanjem,
• bruhanje, omotico, motnje ravnotežja.
Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.