Vam primanjkuje tega pomembnega minerala?
Znebite se neprijetnega ječmena
Hrana, s katero boste učinkovito shujšali
Tega od vrhunske manekenke niso pričakovali …
Bo lahko prišla umret domov?
Zaradi neuspešnega zdravljenja v Mehiki želita starša 7-letne Olivie deklico čim prej pripeljati domov na Škotsko, da bi umrla v krogu svojih najbližjih, vendar je to zaradi njunega finančnega stanja trenutno nemogoče.
Iz škotskega mesteca Fraserburgh je družina Downie pred nekaj tedni poletela v daljno Mehiko, kjer naj bi 7-letni Olivii rešili življenje. Dekletcu so namreč pred tremi leti odkrili nevroblastom, rak, ki se pojavlja v prvih dveh letih otrokovega življenja in ima visoko stopnjo ponovljivosti bolezni, bolniki pa imajo zelo majhno verjetnost preživetja. Gre pravzaprav za najpogostejši vzrok smrti pri otrocih s čvrstim tumorjem, sami vzroki za nevroblastom pa so neznani. Zdravniki menijo, da gre za nesrečno celično rast, do katere pride med normalnim razvojem tkiva simpatičnega živčevja in nadledvične žleze.
“Ko so postavili diagnozo, naju je z možem zadelo kot strela z jasnega,“ pripoveduje dekličina mama Lauren, ki ima še 22-mesečno hčerkico, trenutno pa je v 25. tednu nosečnosti. “Brez razmišljanja sva se odločila, da narediva vse, kar je v najini moči, da najin otrok ozdravi.“ Žal pa je bilo zdravljenje v Nemčiji neuspešno, zato so deklico napotili še v Mehiko v Hope 4 Cancer Institute, kjer naj bi se po pričevanju specialistov po nekaj dneh terapij z injekcijami, ki bi tumorje razgradile, njeno stanje moralo izboljšati. “Porabili smo vse prihranke za let v Mehiko in zdravljenje, saj smo resnično verjeli, da obstaja upanje. Toda dva dni po terapiji, ko bi že morala kazati, da ji gre na bolje, je bila videti vedno bolj slabotna, nehala se je celo odzivati na okolico. Govorila sem ji, da jo imam rada in bom vedno ob njej, pa ni niti trznila. Bilo je grozno,“ pretreseno pove mati. Ko so zdravniki potrdili, da zdravljenje ni obrodilo sadov in da deklico do smrti loči le še nekaj tednov, morda mesecev, se je staršema strlo srce. Zdaj si na moč prizadevata, da bi hčerko v najkrajšem možnem času pripeljala v rodno Škotsko, saj če že ni možnosti, da ozdravi, želita, da vsaj svoje zadnje dni preživi obkrožena z družino in ljudmi, ki jo imajo radi, ne pa samimi tujci. “Upali smo na čudež, sedaj pa bo čudež že, če nam pravočasno uspe prispeti domov,“ še doda mati, ki se hkrati obrača na javnost in dobre ljudi, da bi prispevali kakšen evro za pregrešno drago pot čez lužo. Vodstvo bolnišnice namreč ne dovoli, da bi leteli z rednim letalskim prevozom, saj mora biti ob mali bolnici tudi zdravniško osebje. Edina možnost je torej zasebno letalo, ki pa si ga družina zaradi finančne stiske žal ne more privoščiti. Do takrat starša vse dni bdita ob hčerkini postelji ter zaradi bolnišničnih pravil izmenično spita pred vrati sobe in molita, da bi se zgodil čudež. Jim bo s pomočjo dobrih ljudi le uspelo pravočasno poleteti na Škotsko, kjer bo mala Olivia lahko v miru umrla, obkrožena z družino in prijatelji?
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
Povezani članki
Glasuj
Prenesi v
Napisal/-a Purnanda Das
Kapitalistični zapor v katerem živimo nam že od malih nog vsiljuje idejo o enem življenju. Učijo nas, da moramo čimbolj hiteti proti svojemu grobu, ker ko bomo umrli bo to za nas pomenil konec. Luči se bodo ugasnile in naša knjiga se bo za vedno zaprla. Tudi vsaka religija, ki te ideje ne podpira je bila čez zgodovino preganjana. Spomnite se samo naše ljube Indije. V Indiji je danes 45 procentov rimokatolikov in 40 procentov hindujcev. Družba se na vse pretege trudi, da zatre pristne religije, ki nas učijo, da je to življenje le eno izmed neštetih poglavij naše knjige življenja. Spomnite se samo, kaj so naredili s Tibetom, prestolnico budizma. Požgali so samostane z menihi vred in jim sedaj vsilili komunizem, ki je tibetnce fizično in duhovno uničil. Ampak če pogledamo, kako je svet zgrajen, je logično, da naši lutkarji želijo iztrebiti idejo o naši božanskosti in o našem življenju, ki se ne bo nikoli končalo. Če bi 70 prebivalcev sveta to vedelo, bi svet postal len, nikomur se več ne bi nikamor mudilo. Vsak bi rekel; "Počasi, saj imam čas. Če ne v tem življenju pa v drugem. Živel bom počasi in delal bom dobro in če sedaj nisem blagoslovljen, bom pa v drugem življenju!"
V tem primeru bi ek. sistem propadel. Ljudje se več ne bi grebli za materialne dobrine, ker bi vedeli, da več, kot jih imajo, bolj revni so, ker jih samo vežejo na ta svet. In to je razlog zakaj so pristne religije pohojene in skrite pred nami. Glavno vlogo pri zapiranju srca in resnice pa v današnjem času nosi RKC z njenim krščanskim načinom življenja in poveličevanjem trplenja. Ampak trpljenje te samo zapira in ponižuje in zato se resnica oddaljuje do te meje, da več ni dosegljiva in živimo v prepričanju, da živimo prvič in zadnjič. Ampak, če bi vedeli,da je to laž RKC in drugih religijskih institucij ne bi potrebovali, ker božanskost se nahaja v nas samih in nima nobene veze z nobenim religijskim spisom.
Ampak so načini, da najdemo to božanskost. Jaz sem jo našel, zato si upam trditi, da jo lahko tudi vi. Meditacija, ples in zavedanje so načini s katerimi jo lahko uvidimo. Molitev deluje zapirajoče, zato nima z resnico nobene veze, ker božanskosti ne moreš slaviti z tarnanjem in pritoževanjem. Molitev deluje obratno; zapre ti srce.
Ko uvidiš resnico se zaveš, da si bil drevo, maček, delfin, lotusov cvet in polarni medved. Ko to začutiš postaneš zavedno eno z celoto in se zaveš, da nikoli nisi umrl in nikoli tudi ne boš. Doživel si samo na tisoče rojstev in rojstvo ne more biti nič drugega, kot radost. Tedaj izgine tudi strah pred smrtjo. In ko strah pred smrtjo izgine, izginejo avtomatsko z njim tudi drugi strahovi, ker vsi strahovi izvirajo iz tega primarnega srahu. Uvidiš da smrt v naravi sploh ne obstaja; stvari se samo med sabo dopolnjujejo in ta ista energija samo menjava oblike, ampak nikoli ne umre. Ko to uvidiš postane celotno življenje in bivanje eno samo praznovanje. Niti sranje, ki se dogaja na svetu ti ne more priti do živega, ker veš, da je brezosebno in nič drugega, kot ena velika iluzija. Edina resničnost je prostor v katerem se čas ustavi in rože nikoli ne uvenejo. Ta prostor lahko imenujemo bog/nirvana in ta prostor je edini svet, ki ni iluzija in je resničen. To je naše naravno stanje, ampak s pomočjo naših lutkarjev smo to pozabili. ČAS JE DA SE SPET SPOMNIMO!
Biti razsvetljen je naše naravno stanje. Le, da smo to čez tisoče let pozabili. Pri tem nam je pomagala družba, civilizacija in vse povezano z njo. Ampak so načini, da se spomnimo!
