'Vsak pogled je bil zame metek v srce'
Kako odpraviti trdo kožo na petah?
8 korakov do resne zveze
Ta fotografija ji je spremenila življenje
'Doživela sem tudi 100 napadov na dan!'
''Vsa sem se tresla in nisem mogla govoriti'' pripoveduje Amanda, ki je prvi napad epilepsije doživela pri osmih letih. Z leti se je njeno stanje močno slabšalo. V najhujših časih je tako doživela tudi do 100 napadov na dan.
Pri komaj osmih letih se je življenje Amande Momberg obrnilo na glavo. Takrat je namreč doživela prvi napad epilepsije. ''Vsa sem se tresla in nisem mogla govoriti, a hkrati sem slišala vse, kar so govorili ljudje, ki so bili v moji bližini,'' se spominja deklica. Tudi njena mama Kathy Momberg pravi, da je zaradi hčerkine bolezni družina preživljala težke čase. ''Bilo je grozljivo. Nikakršnega nadzora nismo imeli nad napadi. Nič nisem mogla narediti, nikakor ji nisem mogla pomagati.'' Takoj, ko so zdravniki ugotovili, da napade povzroča epilepsija, so Amandi predpisali ustrezna zdravila, ki so ji sprva pomagala, pozneje pa so jo pustila na cedilu. Pri Amandinih 16. letih zdravila namreč niso več učinkovala in napadi so se vrnili – v hujši obliki kot kadar koli prej. Deklica je namreč doživela tudi do 100 napadov v enem samem dnevu! Zato se je skupaj z družino odločila za operacijo, s katero so skušali izrezati tisti del možganov, ki je povzročal napade. A poseg ni dal takšnih rezultatov, kot so pričakovali. Napadi so se namreč še vedno nadaljevali.
Potem pa se je nevrolog dr. Manoj Raghavan spomnil, da bi lahko Amandino glavo pregledali s posebno napravo, ki možganske aktivnosti meri na nekaj mikrosekund in daje podroben vpogled tudi v najgloblje dele človeških možganov. ''Sorodne diagnostične metode, kot je slikanje z magnetno resonanco, pokažejo le fizično strukturo možganov, ne povedo pa nič o delovanju možganskega tkiva,'' pojasnjuje dr. James Grisola, vodnja nevrološkega oddelka bolnišnice v San Diegu. ''Slikanje MEG, kot ga imenujemo s kratico, pa nazorno pokaže možganske funkcije – pokaže, ali je v katerem delu možganov prisotne preveč električne aktivnosti – in ravno zato je tako priročno za odkrivanje tistih delov v možganih, ki povzročajo napade.''
In res je slikanje z MEG pokazalo, kje je izvor Amandinih težav – v zelo globokem delu možganov, ki je bil na drugih preiskavah oziroma slikanjih videti povsem običajen in neproblematičen. ''Napadi so izvirali iz dela, ki je ležal pred tistim delom možganov, ki je zadolžen za motorične funkcije. Za tem, ko smo točno določili problematično območje, smo lahko Amando še enkrat operirali in ta del izrezali,'' pojasnjuje dr. Raghavan. In res ji je opreacija rešila življenje. Od posega naprej ni doživela niti enega samega epileptičnega napada. Uspešno je končala srednjo šolo, v prihodnosti pa si želi opravljati poklic šolske učiteljice. Tudi njena mama je presrečna, ker se je hčerkino življenje vrnilo na stare tire. ''Zdaj spet čutim, da so ji v življenju odprata vsa vrata. Zdaj je nič več ne more ustaviti na poti do sanj,'' pove Amandina mama Kathy.
Epilepsija je motnja, ki se najpogosteje pojavi v otroški dobi
Velikokrat se epilepsija pojavi pri otrocih, nemalokrat pa se zgodi, da se s starostjo zdravstveno stanje izboljša ali da bolezen celo povsem izgine. Če pa se epilepsija pojavi šele v odraslem obdobju, je lahko znak kakšne resne bolezni – na primer možganskega tumorja. Pri epilepsiji gre za krče, ki se pojavijo zato, ker so električni impulzi v celotnih možganih ali le v enem delu nepravilni oziroma močno povečani. Trenutke pred napadim in med njim spremljajo naslednji znaki:
- tik pred napadom oseba za nekaj sekund občuti nelagodje ali rahlo zmedenosti, včasih zavonja nek tipičen vonj ali zazna nek specifičen okus, lahko dobi tudi občutek deja vuja;
- med krči telo otrpne, dihanje je neenakomerno;
- krče pogosto spremljata nekontrolirano mokrenje in pena na ustih.
Ko je napad mimo, se dihanje umiri, mišice se spet sprostijo, bolnik pa se znova zave. Včasih oseba, ki doživlja epileptične napade, po nekaj ur pozneje čuti glavobol, omotico, zmedenost ali izgubo orientacije. Zdravniki epilepsijo pogosto uspešno obvladujejo z zdravili, le v redkih primerih pa pacient potrebuje operativni poseg, kot ga je imela tudi Amanda.
Povezani članki
Glasuj
