Akutni rinosinuzitis pomeni vnetje nosnih in sinusnih prehodov, ki povzroči neprijeten pritisk na katerikoli strani nosu in traja več tednov. Vnetje naj bi bilo v večini primerov virusno, zato je raba antibiotikov večinoma nepotrebna in celo škodljiva.

V svetu so sinusne okužbe peti najpogostejši vzrok za predpisovanje antibiotičnega zdravljenja. Vendar pa infektologi opozarjajo, da so okužbe v 90 do 98 odstotkih primerov virusnega izvora, zato so antibiotiki pri njihovem zdravljenju neučinkoviti. Gre za nove ugotovitve in smernice, ki so bile podane s strani ameriškega združenja za infekcijske bolezni Infectious Diseases Society of America (IDSA) in temeljijo na raziskavi, ki je bila februarja letos objavljena v reviji Journal of the American Medical Association.

Nepravilna raba antibiotikov pospešuje razvoj na zdravila odpornih bakterij in odpornost posameznika na antibiotike, zato je njihova premišljena raba še kako pomembna. “Zaenkrat nimamo na razpolago nobenega enostavnega testa, s pomočjo katerega bi hitro ugotovili, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo sinusov, zato večina zdravnikov predpisuje kar antibiotike,“ pojasnjuje dr. Anthony Chow profesor infektologije na univerzi British Columbia v Vancouvru. “Če se izkaže, da je okužba virusnega izvora, kakor v večini primerov, je ne bomo odpravili z antibiotiki. Še več, naredili bomo dodatno škodo, saj se tako krepi posameznikova odpornost na antibiotike. Pacienti so tako brez potrebe izpostavljeni stranskim učinkom antibiotičnega zdravljenja, ko jih bodo zares potrebovali pa jim antibiotiki ne bodo več pomagali.“ Dodaja tudi, da bi lahko s premišljenim predpisovanjem antibiotiki privarčevali marsikateri evro.

Študija, ki je bila objavljena februarja v reviji Journal of the American Medical Association, je vključevala 166 oseb, ki so trpele zaradi sinusnih okužb. Pokazala je, da se stanje tistim, ki so jemali antibiotike, ni nič kaj hitreje izboljševalo, kakor tistim, ki so prejemali placebo. Nove smernice tako vključujejo posebne karakteristike bolezni, s pomočjo katerih naj bi zdravniki lažje ločili med virusno in bakterijsko okužbo sinusov.

Kdaj je okužba bakterijska?

Glede na nove ameriške smernice, okužba sinusov oziroma akutni rinosinuzitis pomeni vnetje nosnih in sinusnih prehodov. Vnetje povzroči neprijeten pritisk na katerikoli strani nosu in traja več tednov. Okužba se razvije v glavnem med ali po nahodu oziroma drugi okužbi zgornjih dihal, k njenemu razvoju pa lahko prispevajo tudi alergeni in drugi dražilni dejavniki iz okolja. Sinusna okužba je bakterijskega izvora, če ustreza spodaj naštetim kriterijem:

- simptomi trajajo vsaj 10 dni in se ne izboljšujejo;

- simptomi so resni in vključujejo telesno temperaturo 38,8°C ali več, nosni izcedek in bolečino v obrazu, ki traja od tri do štiri dni zaporedoma;

- simptomi se nenadoma poslabšajo, pacient znova dobi visoko telesno temperaturo, glavobole, nosni izcedek pa postane obilnejši.

Okužbo spremljajo bolečine v obrazu, ki se poslabšajo ob sklanjanju, kihanju in naprezanju, glavobol, povišana telesna temperatura in izcedek iz nosu. Bolnik se tudi na splošno slabo počuti. (Foto: iStockphoto)

Jemanje antibiotikov naj bi trajalo od pet do sedem dni, pri otrocih od 10 do 14 dni, zdravniki pa naj bi svojim pacientom predpisovali le tiste antibiotike, ki poleg amoksicilina vsebujejo tudi klavulanat. Slednji naj bi namreč preprečeval razvoj odpornosti na antibiotike. Nove ameriške smernice pravijo tudi, da naj antihistaminiki in dekongestivi ne bi pomagali, ne glede na to za kakšno okužbo gre – virusno ali bakterijsko. Še več, ta zdravila naj bi simptome le še okrepila. Seveda velja, da je presoja zdravnika še vedno pomembnejša od smernic, bile pa naj bi le v pomoč pri njegovem odločanju glede predpisovanja ustreznega zdravljenja. Pri tem je potrebno omeniti tudi, da se okoliščine razlikujejo od pacienta do pacienta. Omenjene smernice bodo objavljene 15. aprila v reviji Clinical Infectious Diseases.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na