Operacija, ki se je zapisala v zgodovino
Ljubljančanka razkrila svojo pretresljivo zgodbo
Veste, kaj imajo skupnega Jessica, Kim in Špela?
Oskarjevka se vrača z zdravljenja
Njena smrt je bila blagoslov za dve družini
Ni hujše bolečine, kot gledati lastnega otroka, kako umira, a mu ne moreš pomagati. Ravno to so na lastni koži občutili starši dveletne kitajske deklice, a so veseli, da so z darovanjem njenih organov rešili dve drugi otroški življenji.
9. junij je bil za mlade starše dveletne deklice, ki so ji dali vzdevek Xiwang, kar pomeni upanje, verjetno najhujši dan v njihovem življenju. Ob 5.30 zjutraj je namreč srce uboge malčice za vedno ugasnilo v bolnišnici v Notranji Mongoliji, odločitev, ki so jo starši malo pred njeno smrtjo soglasno sprejeli, pa je dve drugi družini navdala z upanjem.
Deklica se je namreč rodila z najhujšo obliko cerebralne paralize, bolezenskim stanjem, ki nastane zaradi poškodbe možganov pred, med ali takoj po rojstvu. Bolezen spremljajo težave pri hoji, krči v mišicah, nehoteni gibi, neoordiniranost, otrplost in še mnogo drugih simptomov, zanimivo pa je, da niti dva človeka nimate identične oblike cerebralne paralize.
“Storila sva vse, da bi najin mali sonček preživel, toda kljub številnim operacijam, ki so naju stale celo premoženje, sva le nemočno opazovala, kako je njeno stanje iz dneva v dan slabše,“ v solzah pove dekličina mama Wang Xiaofei, ki je vztrajno zavračala finančno pomoč dobrih ljudi, ki so želeli donirati za zdravljenje malčice, češ da sta z možem mlada in bosta že sama zmogla to breme. Toda kljub vsemu trudu žal nista zmogla, izjemno huda oblika cerebralne paralize je bila za šibko dekletce žal usodna. “Ko so nama povedali, da so ji šteti dnevi, naju je novica zadela kot strela z jasnega, bilo je, kot bi nama zasadili nož v srce,“ s cmokom v grlu pove oče. “Vendar sva kljub temu zbrala dovolj moči, da sva se soglasno odločila za darovanje njenih organov.“ Tako so na črni dan, 9. junija, starši še zadnjič poljubili svojega angelčka, katerega ledvice in jetra so nato takoj po uradni smrti poslali v bolnišnico v Tianjin, kjer sta na presaditev že čakala dva otročička. “Res sva pretresena, toda kljub temu vesela, da sva lahko pomagala dvema družinama, ki sta preživljali enako kot midva. Ni hujše bolečine kot gledati lastnega otroka na smrtni postelji. Ko so nama sporočili, da otroka, ki sta prejela organe, okrevata, je kljub bolečini tudi nama zaigralo srce,“ še pove pretresen oče.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
Povezani članki
Glasuj
Prenesi v
Jaz sem ti dala plus,ker vem kaj si hotel povedat.
Dodala bom samo to:kaj vse delajo v zdravstvu ko mi ne vemo?
