Zaradi bakterijskega meningitisa so morali Carlu amputirati obe stopali in tri prste na roki. (Foto: iStockphoto)

Carl Buher je danes star 21 let in pridno študira na eni od ameriških fakultet. A da je prišel tako daleč, je moral veliko pretrpeti in trdo garati. Pri 14 letih je namreč hudo zbolel in nekaj, kar je bilo sprva videti zgolj kot močan prehlad ali gripa, se je pozneje izkazalo za nekaj veliko nevarnejšega. Vse skupaj se je začelo takoj po eni od tekem, kajti v tistih letih je bil Carl obetaven in zagrizen nogometaš ter košarkar. ''Slabo sem se počutil. Vrtelo se mi je in skoraj ves dan sem prespal. Bil sem nekako slaboten in utrujen, zato smo pač sklepali, da imam gripo,'' se prvih znakov, da je z njim nekaj narobe spominja Carl.

Carl se je moral naučiti, kako hoditi z umetnimi stopali.

Ko pa so njegovo telo prekrili nenavadni izpuščaji, ga je mama nemudoma odpeljala zdravnika, ki je takoj naredil vse potrebne preiskave. Te so pokazale, da Carl boleha za smrtno nevarnim bakterijskim meningitisom, zato so ga takoj kar s helikopterjem odpeljali do bližnje bolnišnice. Med poletom v bolnišnico se je Carlu kar trikrat ustavilo srce, a so ga reševalci uspeli ohraniti pri življenju.

Carl je sicer imel srečo, saj so bolezen še pravočasno odkrili in mu z antibiotičnim zdravljenjem uspeli rešiti življenje, vendar je huda infekcija na njegovem telesu vseeno pustila velike posledice. ''Ostal sem brez treh prstov, stopala so mi morali amputirati tik nad gležnji, za izpuščaji, ki so mi prekrili telo, pa je tudi ostalo nekaj sledi,'' pove danes 21-letni Carl.

Po amputaciji prstov in nog so ga čakale zahtevne fizioterapije, saj se je moral naučiti, kako hoditi z umetnimi stopali in kako uporabljati roke brez treh prstov. Poleg tega se je moral sprijazniti, da zaradi nenadne bolezni, ki ga je tako močno zaznamovala za vse življenje, nikoli ne bo mogel živeti tako, kot je živel. A kljub vsemu ni obupal. Ni se smilil sam sebi in odločil se je, da bo izkoristil priložnost, ki mu je bila dana. Zavedal se je namreč, da je bil zelo blizu smrti, in si rekel, da se je iz njenih krempljev izvlekel z razlogom. ''Čeprav je to ena najbolj groznih stvari, ki se mi jih je zgodila v življenju, je hkrati tudi najboljše, kar me je doletelo. Zaradi te grozljive izkušnje sem pravzaprav drugačen človek, drugače gledam na življenje. Rečem lahko, da sem danes boljši človek, kot sem bil takrat,'' optimistično pove.

Na njegovem telesu in obrazu je ostalo še vedno nekaj znamenj.

Pri bakterijskem meningitisu se vnamejo ovojnice, ki prekrivajo možgane in hrbtenjačo. Če bolezen dalj časa ostane neopažena in nezdravljena, lahko vodi tudi v smrt. Kljub zdravljenju eden od desetih bolnikov s to vrsto meningitisa umre – še posebej ogroženi so dojenčki in starejši bolniki. Bakterijski meningitis najpogosteje povzroči bakterija Streptococcus pneumoniae. Pri sicer zdravih otrocih in najstnikih se ponavadi pojavi nenadoma in brez očitnega vzroka, redkeje pa je posledica okužbe, ki se je iz nekega drugega žarišča razširila po telesu.

Simptomi, ki spremljajo bakterijski meningitis, pa so:

- visoka vročina;

- hudi glavoboli;

- trd vrat;

- slabost;

- bruhanje;

- nemirnost, razdražljivost, zmedenost, motnje zavesti;

- vijolični izpuščaji, ki spominjajo na manjše modrice in ki ob dotiku ne izginejo;

- preobčutljivost na svetlobo.

Bolezen se začne nenadno in poteka burno, zato sta hitro odkritje bolezni in čimprejšnje zdravljenje z antibiotiki nujna. Vendar pa okrevanje po bakterijskem meningitisu traja razmeroma dolgo, in sicer več tednov ali celo mesecev, bolezen pa lahko pusti celo trajne posledice, kot so motnje sluha ali težave s spominom.