Povečanje dojk je tudi eden izmed najbolj bolečih kirurških posegov, poleg tega lahko poseg povzroči številne zaplete.

Zakaj se ženske odločijo za povečanje prsi?

Ker mati narava poskrbi za določen razvoj pri vsakem posamezniku na svojevrsten način, včasih lahko pri razvoju ženskih dojk pride do manjših deformacij, kot so nesimetričnost, povešenost dojk ali premajhna prostornina ene ali obeh dojk (hipomastija). Do povešenja lahko pride po izgubi teže, v času menopavze ali po porodu in dojenju. Vse to oblikuje spremenjen videz dojke in tako povzroči nezadovoljstvo pri mnogih ženskah. Težave z obliko dojk lahko vplivajo tudi na samozavest. Razlogi, da se ženske odločijo za povečanje prsi, velikokrat ležijo v želji po večji skladnosti telesa, želji po preoblikovanju prsi, ki so izgubile svojo naravno obliko in želji po odstranitvi asimetrije dojk. Seveda je poleg želje potreben tudi posvet z zdravnikom kirurgom in pogovor o realnih pričakovanjih.

Kje se lahko pojavi brazgotina?

Obstajajo trije načini pristopa namestitve vsadka oziroma proteze, o čemer se je treba pogovoriti z zdravnikom kirurgom pred samim posegom. Tako se lahko želje ženske uskladijo z nasveti zdravnika. Najpogosteje bo kirurg vsadek vstavil skozi rez pod samo dojko, rez v pazduhi ali rez ob kolobarju. Pri vsakem rezu bo ostala nekaj centimetrov dolga brazgotina, ki pa ne predstavlja kake večje estetske motnje. Rez ob kolobarju ni primeren za vse bolnice, medtem ko najboljšo preglednost med operativnim posegom nudi rez pod dojko.

Vsadki se lahko namestijo pod mlečno žlezo ali pod veliko prsno mišico, na kateri leži dojka. (Foto: iStockphoto)

Kam natančno namestijo vsadke?

Vsadki se lahko namestijo pod mlečno žlezo ali pod veliko prsno mišico, na kateri leži dojka. Prednosti in pomanjkljivosti tako enega kot drugega načina posega vam lahko predstavi zdravnik kirurg, pri čemer odločitev še vedno ostaja vaša. Vsadka pri podmišični namestitvi pod kožo ne čutimo, manjše neravnine pa niso opazne. Lažja je tudi ocena rezultata pri mamografskem pregledu, medtem ko je ta pri podžlezni namestitvi malce otežena. Pri tej metodi je tudi večja opaznost drobnih neravnin ali robu vsadka. Trajanje operacije in okrevanja je pri podmišični namestitvi daljše, medtem ko je pri podžlezni poziciji namestitev vsadka lažja, hitrejša in enostavnejša.

 Kakšne vsadke vse poznamo?

V zadnjih tridesetih letih se je kakovost in raznovrstnost izbire prsnih vsadkov povečala, tako se zdravnik na osnovi pregleda, meritev in želja lahko odloči med več kot 300 vrstami vsadkov. Tako so na voljo vsadki polnjeni z gelom, ki se razlikujejo v čvrstosti gela. Potem so tu še vsadki polnjeni s fiziološko raztopino slane vode, ki je podobna tekočini, iz katere je sestavljen večji del človeškega telesa. Če ima vsadek snemljivo cevko, ta omogoča kirurgu poljubno odvzemanje ali dodajanje raztopine tudi šest mesecev po operaciji. Izbirate lahko med okroglimi in anatomskimi vsadki, torej vsadki, ki imajo kapljičasto obliko in tudi omogočajo naravnejši izgled prsi. Vsadek ima lahko gladko ali rahlo grobo površino, pri čemer so gladki tudi nekoliko mehkejši na otip.

Kako dolgo in boleče je okrevanje?

Običajno se poseg izvaja v splošni anesteziji, brez bolečin. Domov lahko odidete že nekaj ur po posegu ali pa en dan preživite v bolnišnici. Dolžina operacije je odvisna od izbire vsadka in lokacije reza, ponavadi pa traja eno do dve uri. Nekaj dni po operaciji bolnice čutijo zmerne bolečine v dojkah. Te bolečine so posledica raztegnitve mišice in kože ter pritiska na čutilne živce. Največje bolečine so v prvih 24 do 72 urah, zdravnik pa jih blaži z različnimi sredstvi. Vsekakor je po posegu odsvetovana uporaba aspirina. Odstranitev cevk, če se zanje odločite, nastopi nekaj dni po posegu, odstranitev pa je zelo hitra in enostavna ter poteka brez anestezije. Po enem tednu se bolnice že lahko lotijo lažjih telesnih aktivnosti. Znaki zapletov so nabiranje tekočine v žepu ob vsadku, torej naraščajoča oteklina dojke in bolečina, povišana telesna temperatura, kljuvajoča bolečina in pordelost kože. V takih primerih je nujen takojšnji posvet z zdravnikom.

Dekleta, ki kadijo že več let, imajo več možnosti za zaplete, saj imajo bolj okvarjeno žilje.

Kakšni so možni zapleti?

Po posegu se lahko pojavijo podpludbe, otekanje, slabša občutljivost dojk in bradavičk ter tudi pretirana občutljivost žleznega tkiva. Najpogostejša zapleta sta krvavitev in okužba dojk, možno pa je tudi močno brazgotinjenje, odmrtje kože, neenak položaj bradavic, trajna izguba občutka bradavic in/ali prsi. Dobro pa je vedeti tudi, da imajo dolgoletne kadilke več možnosti za zaplete, saj imajo bolj okvarjeno žilje.

Kaj morate vprašati zdravnika pred posegom?

Preden se dokončno odločite za poseg, se z zdravnikom posvetujte o čisto vsem, kar vas zanima. Povprašajte ga o tveganjih in zapletih, ki so povezani z operacijo. Vprašajte ga o brazgotinah, o možnostih za povečavo, o pričakovanih rezultatih operativnega posega, o tem, kako bo poseg vplival na možnosti dojenja, kaj lahko pričakujete čez nekaj let, kdaj morate postopek ponoviti, in ali vas bo operacija prikrajšala za določene telesne aktivnosti. Vsekakor glede želj ostanite v mejah realnosti tako izgleda kot tudi pričakovanj in ne pozabite omeniti vse o vašem zdravju in boleznih, ki lahko vplivajo na operacijo. Pripravljene pa bodite tudi na to, da je vsadke treba po desetih letih zamenjati, za povečanje dojk pa morate vsakič odšteti od dva do tri tisoč evrov in plačati še vsadek.

O posegu torej resnično temeljito razmislite in ostanite raje pri tem, kar vam je dala mati narava.

Več o podobnih temah si preberite na intimatemedicine.si.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.