13.12.2018
LJ
/ -5°
Endokrini sistem To moramo vsi vedeti o hormonih Mafini Praznična sestavina, ki je povsem zdrava Rdeče meso Samo ena porcija na dan poveča tveganje za srčni infarkt Debelost Poglejte jo danes, ko ima 58 kilogramov manj

To je treba vedeti, ko se pojavi rak

Rožnati oktober

Pomembno je, da ga čimprej odkrijemo in da ga zdravimo na najsodobnejši način. A zavedati se je treba, da spoprijemanje z boleznijo ni le zdravljenje telesa. Veliko ljudi potrebuje tudi psihološko pomoč, saj se znajdejo v duševni stiski. Vendar pa si tega veliko krat ne upajo priznati, pravi psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri zaradi lastnih pričakovanj, da bi morali biti sami dovolj močni, drugi tudi zaradi strahu pred morebitno zaznamovanostjo v očeh okolice.

Duševna stiska
Ob bolezni se pogosto pojavi tudi duševna stiska. (Foto: iStock)

Šok, se to res dogaja, je mogoče, da se to dogaja meni, strah, žalost, misli, zakaj jaz, kaj pa sedaj, kako bom sedaj, jeza, razočaranje, občutki krivde ...

"Vsa ta doživljanja so odziv na težko situacijo in so normalna in pričakovana," pove mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel, ki vsak dan dela z bolniki z rakom, saj je psihologinja na oddelku za psihoonkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana.

Premalo govorimo o duševni stiski, v kateri se znajdejo bolniki, opozarja. In da ta ni prisotna le ob diagnozi. Globljo stisko lahko bolniki doživljajo kadar koli na poti bolezni in zdravljenja. V nekaterih obdobjih pa so običajno vsi ranljivejši. "To je, ko čakajo diagnozo in začetek zdravljenja. Ko se zdravljenje začne, pa veliko krat stiska malo popusti. Posameznik vidi, kako vse poteka v resnici, kateri strahovi so bili upravičeni, kateri ne, več dela ima z ukvarjanjem s stranskimi učinki."

Globlja stiska pa se lahko pojavi tudi ob zaključku zdravljenja. "Ko se veliko krat pričakuje, da bo bolnik sedaj lepo živel naprej, čisto normalno, to je sedaj za njim ... Ampak naslednji dan se človek ravno tako zbudi z vsemi stranskimi učinki in strahovi. Treba se je spoprijeti tudi s strahom, da se bolezen lahko ponovi. Stiska se lahko pojavi ob vsaki kontroli. Ali ko se kar koli zgodi v telesu." Tudi kaj, čemur prej ne bi posvečali večje pozornosti – recimo, da zaboli križ. "Stiska se lahko pojavi, ko zboli kdo drug. Ali pa, ko moraš razmišljati o sebi v prihodnosti. Gospa, s katero sem delala, je bila recimo v hudi stiski, ko je morala podpisati kredit za deset let."

Stiska se pogosto pojavi, ko se je treba vrniti na delovno mesto. Marsikdo zaradi posledic bolezni ne zmore več narediti toliko, kot je lahko prej. "Pogost je strah, kako bodo v službi sprejeti, ali bodo zmogli izpolniti vse obveznosti, strah jih je, da lahko delovno mesto tudi izgubijo ali pa da bi stres na delovnem mestu lahko pripomogel k ponovitvi bolezni."

Preberite si tudi zgodbo 43-letne Mojstrančanke, ki že 13 let živi z rakom. Zaupala nam je, kako se je spopadla z diagnozo, žal pa tudi ponovitvami bolezni.

Andreja Cirila Škufca Smrdel
Psihologinja Andreja Cirila Škufca Smrdel vsak dan pomaga bolnikom z rakom. Ujeli smo jo na dogodku, ki ga je Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna organiziralo pred rožnatim oktobrom. (Foto: Aljoša Kravanja)

Prva stiska pa se seveda pojavi ob diagnozi. To je izredno intenziven čas, ko je treba dobiti veliko pomembnih informacij, sprejeti veliko odločitev. Treba je tudi povedati družini, morda že ostarelim staršem, otrokom. In tudi to je lahko vzrok stiske. "Sploh otroke bi radi zaščitili. A pred vsem jih ni mogoče zaščititi. Tudi oni se odzivajo na spremembe. Čutijo napetost, čutijo, da se nekaj dogaja. Včasih je njihova stiska večja, če ne vedo, kaj se dogaja. Pri nas je tudi kar preveč zakoreninjeno, da je otrok premajhen, da bi slišal besedo rak. Veliko krat se pojavijo vprašanja, koliko mora biti star, da bi mu to lahko povedali." A psihologinja svetuje, da se tej besedi ne izogibate. "Dobro pa je tudi, da se pred pogovorom z otrokom vnaprej pripravite na dve vprašanji – ali je rak in ali boš umrla. Ker ko to slišiš iz otroških ust, te stisne."

Bolezen lahko obremeni odnose z bližnjimi. Tudi ti so veliko krat v stiski, saj ne vedo, kako bi se odzvali. Psihologinja pravi, da obstajajo trije načini pomoči. Prva je, da bolniku pomagamo z iskanjem informacij, pogovarjanjem o vsem, kar so izvedeli, spremljanjem k zdravniku. Druga je praktična pomoč – od prevozov na zdravljenje do prevzemanja skrbi za gospodinjstvo, otroke ... Kar je bila prej odgovornost bolnika, sedaj postane odgovornost nekoga drugega. Tretja pomoč pa je emocionalna podpora. "Pogosto se zgodi, da moški reče: ves čas sem bil zraven, na vsa obsevanja sem jo vozil. Ženska pa reče: ves čas je bil zraven, na vsa obsevanja me je vozil. Ampak nič več kot to. Takrat zmanjka ta emocionalni del."  

Ravno ta je za marsikaterega svojca najtežji. "A lahko ste le zraven in poslušate. Velika napaka, ki jo delamo na sploh v življenju, je, da nekdo reče, da ga je strah, mi pa takoj odgovarjamo, kaj bi ta oseba morala storiti, da to premaga. Veliko krat ne potrebujemo nasveta, ampak samo, da nekomu nekaj povemo, da čutimo, da je nekdo z nami. Eden od bolnikov je nekoč dejal, da je svojec tisti, ki upa, ko sam težko najdeš oprijemališče za upanje. Ampak včasih pa gredo svojci v pretiran optimizem. To spet ni v pomoč. Samo močan moraš biti pa bo. Voljo moraš imeti pa bo. Saj bo. To ne pomaga. Psihologi govorimo o tiraniji pozitivnega mišljenja. Ne razumite narobe. Neka pozitivna drža na splošno pripomore k boljši kakovosti življenja. Ampak pozitivna drža še ne pomeni, da te nikoli ni strah in da nisi nikoli žalosten."
Pogovor s psihologom
Ne bojte se poiskati pomoči psihologa. Duševno zdravje je pomembno, skrb zanj pa po krivem stigmatizirana. (Foto: iStock)

Naj tu še dodamo, da pogosto pomoč psihologa potrebujejo tudi svojci, a se to bojijo priznati, saj si misljo, da se je v tem trenutku treba osredotočiti na bolnika, ne pa ga še dodatno obremenjevati s svojimi težavami.

Pri premagovanju duševne stiske so lahko v pomoč drugi bolniki, tisti, ki so raka preboleli, prijatelji, svojci. A tudi psiholog. Veliko krat pa pri nas ljudje pri sebi niti ne prepoznajo, da so v duševni stiski, opozarja strokovnjakinja. Ali se psihologa ne upajo obiskati. "Marsikdaj celo domačim ne povedo, da hodijo na terapijo. Toda včasih postane stiska premočna, traja predolgo, poseže v vsakodnevno funkcioniranje. Ob globlji depresiji, anksioznosti, nespečnosti je smiselno, da bolniki poleg kliničnopsihološke obravnave sprejmejo tudi pomoč z zdravili ali da se odločijo za pregled pri psihiatru. Tudi tu imajo bolniki veliko krat velike zadržke, da je bilo pa vendar že dovolj kemije." Vedite tudi, da imajo vse psihiatrične klinike organizirano urgentno psihiatrično pomoč, kjer boste ob hudi stiski takoj sprejeti.

Smo telo, a smo tudi duša. Po nepotrebnem je skrb za duševno zdravje pri nas še vedno stigmatizirana. Težava je tudi, da so klinični psihologi in psihiatri pretežko dostopni. Duševno zdravje pa je za kakovost življenja še kako pomembno.

FB članek - join us

Glasuj

Komentarjev: 1
 
muhecece 07.12.2018 18:53:21
Kam naj se obrnemo po pomoč,če ti sam zdravnik reče,da se bo treba navadit na boleçine in strah,ker nikoli več ne bo tako kot pred boleznijo. To je res ampak tega tisti trenutek ko prosiš za psihološko pomoč tega res ne rabiš slišat,ker si še bolj prizadet.
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

E-novice

Prijavi se na e-novice in bodi na tekočem z aktualnimi novicami.

Ne prezrite

Anketa

Ingver

Ali v kuhinji uporabljate ingver?

Uporabne povezave