Ni pomembno kdaj jeste, pomembno je koliko. (Foto: iStockphoto)

Miti po navadi nastanejo na podlagi splošnih prepričanj in ne izhajajo iz znanstvenih krogov, ljudje pa so v večini prepričani o njihovi verodostojnosti in na njihovi osnovi sestavljajo diete. Ker ne želimo, da živite v večni zmoti, vam predstavljamo sedem najbolj znanih mitov.

Mit št. 1: Prehranjevanje v poznih urah vpliva na vašo telesno težo

Splošno znano je dejstvo, da prehranjevanje v poznih nočnih urah v našem telesu pušča neporabljene kalorije, ki povečujejo našo telesno težo. Najnovejše raziskave pa dokazujejo, da pozne večerje ne vplivajo na težo, če količina zaužitih kalorij ne presega dnevnih telesnih potreb.
Kalorija je namreč kalorija, ne glede na to, kdaj jo zaužijemo. Pomemben pa je celodnevni vnos kalorij v telo.

Skrb, da bi bila telovadba po obroku škodljiva, je odveč. Pomembna je le zmernost. (Foto: Reuters)

Težave pri poznem prehranjevanju se lahko pojavijo, če cel dan nič ne jemo in zato zvečer zaužijemo prevelik obrok. Priporočljivo je torej, da svojo lakoto nadzorujemo, da se pri končnem seštevku kalorij ne uštejemo.

Mit št. 2: Rekreacija takoj po obroku je škodljiva

Po prehranjevanju je 10 do 15 odstotkov naše krvi v obtoku preusmerjene v črevesje. Ko telovadimo, mišice potrebujejo več krvi, med drugim tudi za dobavo kisika in hranilnih snovi. Prehranjevanje in telovadba sta za naš obtok torej konkurenčni potrebi, kar je tudi osnova tega mita.

Telovadba takoj po prehranjevanju pa ni škodljiva, če jo izvajamo v mejah normale. Paziti moramo le, da ni preveč intenzivna, saj lahko na ta način povzročimo, da mišice prebavnemu traktu odvzamejo preveč kisika, kar občutimo kot trebušne krče, naša prebava pa se upočasni. Skrb, da bi telovadba po obroku škodila, je torej odveč. Pomembno je le razmerje med zaužitim obrokom in intenzivnostjo vadbe.

Mit št. 3: Kozarec temnega piva med nosečnostjo nadomesti dnevne potrebe po železu

Pivo na dan ne more nadomestiti dnevne potrebe nosečnice po železu.

Kozarec piva na dan naj bi med nosečnostjo nadomestil dnevne potrebe po železu. No, pa poglejmo, ali ta mit drži.

Velik kozarec piva vsebuje približno 0,3 mg železa, ženska pa med nosečnostjo potrebuje od 0,8 mg (v začetku nosečnosti) tudi do 6,3 mg železa na dan (ob koncu nosečnosti). Tako si lahko kar same izračunate, koliko kozarcev piva bi morale spiti vsak dan, da bi nadomestile telesno potrebo po železu.

Mit št. 4: Vitamin C preprečuje gripo in prehlad

Ljudje verjamejo, da je vitamin C najbolj pomemben vir našega zdravja. Mit je povezan z dejstvom, da vitamin C ščiti naše celice in se hitro absorbira v bele krvničke, kar naj bi ščitilo naše telo pred okužbami.

Vendar pa to ni res. Vitamin C namreč zmanjšuje simptome prehlada, ne preprečuje pa okužbe. Le z uživanjem tega vitamina se namreč ne moremo izogniti gripi ali prehladu, kljub temu pa, če smo že zboleli, lahko 200 mg vitamina C na dan pripomore k boljšemu počutju.

Mit št. 5: Kava/kofein je diuretik in povzroča dehidracijo telesa

Kofein deluje diuretično, če z njim pretiravamo.

Kava vsebuje kofein, ki ima rahel diuretičen učinek na naše telo, kar pomeni, da pomaga izločati vodo iz telesa. Pri rednem uživanju kave, čaja, čokolade in energetskih napitkov se jetra navadijo na hitro predelovanje kofeina, s čimer nevtralizirajo njegov učinek. Torej, če vsak dan spijete tri skodelice kave, ta ne bo delovala diuretično, če pa spijete dve več kot navadno, pa ga bo imela. Pomembno je torej poiskati ustrezno mero za vaše telo.

Mit št. 6: Mleko pri ljudeh povzroča nastanek dodatne sluzi

Mleko ne povzroča nastanka sluzi, dodatnega kašlja in zamašenega nosu.

Približno 30 odstotkov ljudi verjame, da mleko povzroča nastanek sluzi in se ga zato med prehladom ali gripo izogiba. V resnici pa imate po zaužitju mleka le občutek obloge v ustih, kar je posledica maščobe, ki jo mleko vsebuje. Tudi znanstvene raziskave so namreč pokazale, da mleko ne povzroča nastanka sluzi, kašlja in zamašenega nosu.

Mit št. 7: Vsak človek bi moral spiti vsaj 2 litra vode na dan

Raziskave v štiridesetih letih so pokazale, da odrasel moški potrebuje najmanj 2 litra tekočine na dan, da zadovolji telesne potrebe po tekočini. Toda ta količina vsebuje tudi vodo, ki jo dobimo s hrano in ne boste verjeli, koliko vode dejansko vsebuje hrana. Že kos popečenega kruha vsebuje vode za četrtino svoje mase. Ali spijete dovolj, pa lahko ugotovite s preprostim testom, in sicer tako, da preverite, kakšne barve je vaš urin. Če popijete dovolj tekočine, je vaš urin svetle barve, odvajate pa ga dva do trikrat dnevno. Vsak presežek vode se pokaže kot dodatno uriniranje, koristi od prekomernega pitja tekočine pa ni. Če ste dehidrirani, je urin temnejše barve, urinirate pa redkeje. Sicer pa je primerna količina popite vode odvisna še od aktivnosti in velikosti posameznika.