LJ
Weather
15° | 5°
Prva oddaja v živo, oder - 51 'Vsak pogled je bil zame metek v srce' trde pete Kako odpraviti trdo kožo na petah? Naklonjenost 8 korakov do resne zveze Jane Ta fotografija ji je spremenila življenje

Je fluor v zobnih pastah škodljiv zdravju?

Fluor, ki ga vsakodnevno uporabljamo v zobnih pastah, ovira encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, fluoridni ioni pa se vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da flour zelo škoduje zdravju.

zaponik
Po prepričanju nekaterih so menda fluor v večjih količinah uporabljali v ameriških zaporih za lažje nadzorovanje zapornikov. (Foto: iStockphoto)

Fluor (natrijev fluorid), ki ga v majhnih količinah najdemo v zobnih pastah se uporablja tudi kot strup za podgane. Če je floura v telesu preveč se povečajo možnosti za zlome kosti, osteoporozo, poškodb živčevja, bolečine v sklepih in glavobole, povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina, intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem IQ-ja.

Zobna krtačka
Fluor v zobnih pastah povečuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, glavobolov ... (Foto: Stock Exchange )

Na spletni strani ameriškega združenja zobozdravnikov boste našli izjavo, da ne prevzemajo odgovornosti za izdelke, ki vsebujejo fluor. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je inteligenčni količnik otrok, ki živijo na območjih, kjer se vodi dodaja fluor, nižji od inteligenčnega količnika tistih otrok, ki živijo na območjih, kjer fluoriranja ni. Stališče Unicefa pa je: »Že dolgo je znano, da so lahko velike količine fluorida vzrok resne zastrupitve. Znanstveniki celo razpravljajo o tem, ali je fluorid sploh za kaj koristen."

Da nas zobna pasta ne ubije, smo vedeli sami!

Res pa je, da fluoridi ovirajo encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, in da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino. Vendar pa so zgornji pomisleki številne prepričali, da so njegovi pozitivni učinki zanemarljivi v primerjavi z negativnimi. Poleg tega stomatologi opozarjajo, da je količina fluora v zobnih pastah zanemarljiva. Če je strupena doza fluora za 70 kg težkega človeka 350 g, pa si pri enkratnem umivanju zob te operemo s približno 7 mg fluora. Količina fluora je tako res zelo majhna, toda da nas pri enkratnem umivanju zob zobna pasta ne bo ubila, smo vedeli že sami. Vprašanje pa je, kako fluor na naše telo vpliva dolgoročno, pri večkratni vsakodnevni uporabi.

Umivanje zob
Še posebej bodite previdni pri otrocih, ki zobno pasto pogosto pogoltnejo. (Foto: iStockphoto)

Kaj storiti?

Tisti, ki si v preteklosti niso želeli umivati zob s pastami s fluoridom, so zobno higieno vzdrževati s soljo, zelišči, glino in drugimi domačimi pripomočki. Danes pa imate na voljo tudi zobne kreme brez fluora, ki pa so žal nekoliko dražje od navadne kreme. Če si je ne morete privoščiti, pa lahko le zmanjšate količino paste s fluorom. Nikar pa ne uporabljajte prepogosto tekočin za izpiranje in dezinfekcijo ust, saj se fluor vpija tudi skozi ustno sluznico.

Še posebej bodite previdni pri otrocih, ki zaradi različnih okusov past te pogosto pogoltnejo. Še posebej bodite previdni, če na njihovih zobeh opazite nekoliko temnejše lise, saj zaradi fluora sklenina lahko nepravilno kalcificira, čemur se strokovno reče fluoroza. Takrat takoj zmanjšajte količino zobne paste, s katero si otrok umiva zobe ali pa jo zamenjate s tisto brez fluorida. Seveda pojdite tudi na pregled k zobozdravniku.

Vedeti morate, da uporaba zobnih past zdravi le simptome in ne vzrokov. Zdravje zob je namreč odvisno od več dejavnikov. Nanje ne vpliva le hrana, ampak tudi stres, premalo gibanja, zdravila in nenaravne kemikalije v hrani. Seveda pa je eden najpomembnejpih dejavnikov hrana. Zato priporočamo, da uživate čim več sadja in zelenjave, izogibajte se beli moki, velikim količinam mesnih in jajčnih beljakovin in rafiniranemu sladkorju. Prav sladkor je eden izmed najpogostejših povzročiteljev kariesa, saj preden smo ga začeli uporabljati, zobne gnilobe skorajda ni bilo.

Svoje mnenje o tem lahko izrazite tudi na našem FORUMU.
 

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
Komentarjev: 1
 
sej zato si pa jz zob sploh ne perem :P
Več komentarjev

Iskanje po vsebini

petra dovc - popovi zdravniki

Petra Dovč

FIZIOTERAPIJA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Borut Žgavec, dermatovenerolog

Asist. Borut Žgavec, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Tatjana Puc Kous

Tatjana Puc Kous, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

Tanja Križaj

Tanja Križaj

NEVROFIZIOTERAPIJA

Uroš Ahčan

Doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Ana Reiter

Maruska Reiter, dr. med.

AROMATERAPIJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Tatjana Mezeg

Tatjana Mezeg

FIZIOTERAPIJA

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Manca Marc - 8

Manca Marc

FIZIOTERAPIJA

Ružica Preveden

Asist. Ružica Preveden, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Sergej Kajumov

Mag. Sergej Kajumov, dr. med.

IRIDIODIAGNOSTIKA

Jože Lavrinec

Jože Lavrinec

DIETETIKA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Anamarija Meglič

Doc. dr. Anamarija Meglič, dr.med.

PEDIATRIJA - NEFROLOGIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Erik Vrabič

Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Petra Štrus

Petra Štrus, dr. med.

TERAPIJA Z ŽIVALMI

ksenija šelih martinec

Ksenija Šelih Martinec, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Štefan Spudič

Štefan Spudič, dr. med.

OTORINOLARINGOLOGIJA

Tadeja Hauptman

Tadeja Mantel Hauptman, dr. med.

DRUŽINSKA MEDICINA

Ali kilogrami vplivajo na samozavest?

debelost

Vsakič, ko pride poletje, nas začnejo obhajati tako dobro znani občutki nelagodja, saj bomo oblekli tanka poletna oblačila ali kopalke, naše telo pa ni videti tako, kot bi si želeli. Kaj storiti?

Ne prezrite

Anketa

Kako dobro spite?

Uporabne povezave

Zadnji komentarji