Japonke so lahko škodljive
Kako kljub pogostim prepirom ostati skupaj?
Sharon Osbourne postaja plastična pošast
Zaljubljena v poročenega kirurga, zadnji del
Imate občutljive zobe? Preverite, kako si pomagati!
Z občasno občutljivostjo zob se sreča skoraj vsak človek. Vsi vemo, kakšen je občutek, ko nas ob mrzli ali vroči pijači zaskeli. Res neprijeteno. Kako pa si pomagati, smo povprašali zobozdravnico Mirjam Kovačič Čadež dr. dent. med.
Zobna sklenina je tista plast zoba, ki varuje zob pred kemičnimi (kislo, sladko) in toplotnimi (vroče, mrzlo) dražljaji. Kadar pa sklenina na določenemu delu zoba ne pokriva notranje zobovine – dentina v celoti, lahko zob ob dražljaju zaskeli. Dentin je namreč veliko mehkejši in prozornejši od sklenine in zato bolj občutljiv na dražljaje kot sklenina.
''Iz dentina pa je tudi zobna korenina. V vsaki zobni kroni – del kjer je zob viden - je votlinica, ki se v zobni korenini nadaljuje v kanal. V tej votlinici in kanalu se nahajajo žile, živci in tkivo, bolj znano pod imenom zobni živec. Kemične in toplotne dražljaje začutimo z zobnim živcem,“ pravi zobozdravnica Mirjam Kovačič Čadež dr. dent. med. Zobje so lahko občutljivi tudi, kadar se dlesen umakne od zobnega vratu in korenine, saj sklenina pokriva dentin le na zobni kroni in sega le rahlo pod dlesen.
1. Kaj povzroča občutljivost zob?
Občutljivost zob običajno povzročajo kemični in toplotni dražljaji na mestih, kjer zobna sklenina ne pokriva dentina. To se lahko zgodi pri odlomu dela zoba, kariesu, umiku dlesni, erozijah ali abfrakcijah in kislinskih erozijah (preobčutljiva je lahko kar cela zobna krona, tudi grizna ploskev). Vzrok za umik dlesni je lahko vnetje ali zelo intenzivno ščetkanje, stalno prisoten zobni kamen ali redkeje poškodba (na primer povzročena s piercingom). Lahko pa do občutljivosti pride tudi zaradi žvečenja, nočnega stiskanja ali škrtanja. Sklenina je namreč na zobnem vratu tanka kot luska, zato se sčasoma odlušči in razgali se dentin, ki je pod njo. Temu pojavu rečemo abfrakcija. Kadar se razgaljeno področje bolj obrablja lahko nastane vdolbinica, klinast defekt, ki mu rečemo erozija. Občutljivost lahko nastane še kot posledica kislinske erozije. Kadar je okolje v ustih zelo kislo se lahko pretirano obrabijo celo grizne ploskve zob. Kislinsko erozijo povzroča uživanje kisle hrane, ki se nam morda sploh ne zdi kisla (gazirane pijače, sadni sokovi, solate …), želodčna kislina pri želodčnih težavah, bulimiji …
2. Ali občutljivost lahko vodi do kariesa ali sploh za ne gre za to nevarnost?
Občutljivost običajno ne vodi do kariesa, temveč karies (propad sklenine in celo dentina) pri živih zobeh zagotovo vodi do občutljivosti zob. Zobje ki niso živi, na kemijske in toplotne dražljaje niso občutljivi.
3. Kdaj moramo k zobozdravniku?
Občutljivost na kemične in toplotne dražljaje, ki mine hitro po tem, ko dražljaj odstranimo bo le redko zahtevala večji zobozdravniški poseg. Občutljivost, ki traja dlje časa po tem ko dražljaj umaknemo, pa zagotovo zasluži obisk zobozdravnika. Sicer pa zobozdravniki svetujemo redne kontrole vsakih šest mesecev, četudi ni noben zob občutljiv. 90% vseh sprememb v ustih ne boli, zato odsotnost bolečine še ne pomeni zdravja.
4. S čim lahko sami zmanjšamo občutljivost?
Predvsem je pomembno ugotoviti vzrok, mesto in način občutljivosti, da zobozdravnik lažje določi vzrok in svetuje ravnanje ali zdravljenje. Kadar lahko sami ugotovimo vzrok, ali ga je ugotovil zobozdravnik že kdaj prej in se občutljivost pojavlja le občasno, vmes pa preneha, takrat ravnamo po navodilu zobozdravnika.
5. Kako nam lahko pomaga zobozdravnik?
Zobozdravnik običajno opravi pregled, po potrebi rentgensko sliko občutljivega predela. Mesto občutljivosti je včasih zelo težko določiti. Ni redko, da občutljivost sega ne samo na sosednje zobe, lahko celo v nasprotno čeljust. Glede na ugotovljeno zobozdravnik lahko predlaga zobne kreme za preobčutljive zobe, spremembo prehranskih navad (na primer izpiranje ust z vodo po uživanju kisle hrane), profesionalne premaze, plombiranje, včasih celo zdravljenje zob.
Povezani članki
Glasuj
