Klistiranje je priporočljivo in sprejemljivo le pri zelo zaprtih bolnikih, ki ne morejo odvajati blata na noben drug način in imajo zaradi hude zaprtosti bolečine v danki ter v spodnjem delu trebuha. V poštev pride tudi pri zelo starih, ležečih bolnikih, pri nekaterih ženskah s hormonskimi motnjami in pri Hirsprungovi bolezni. (Foto: iStockphoto)

Tisoč in en način klistiranja

Ker je večdnevno ali celo večtedensko postenje vedno bolj moderno in ker so pripomočki za klistiranje na voljo v praktično vsaki lekarni, se med postom marsikdo tudi redno klistira. Nekateri ne le nekajkrat na teden, temveč kar enkrat ali celo dvakrat na dan. Klistiranje, ki je namenjeno čiščenju spodnjega dela širokega črevesja oziroma danke, kjer se zadržuje blato, poteka tako, da si skozi danko v črevo vstavimo mehko silikonsko cev, skozi katero si v črevo vbrizgamo do dva litra mlačne vode. ''S tem se stimulira peristaltiko črevesja – to je ritmično krčenje mišičja prebavil. Črevesna stena se naenkrat razširi in prične krčiti, s čimer se pospeši črevesno gibanje ter iztrebljanje. Oseba dobi krče in močan poziv na blato, tako da se po klistiranju iztisne vsebina spodnjega dela črevesja,'' razlaga gastroenterologinja dr. Tatjana Puc Kous. A namesto navadne, tople vode si ljudje v črevo vse pogosteje vbrizgujejo vodo z dodatki – bodisi vanjo dodajo žlico ali dve sode bikarbone oziroma soli bodisi celo kavo, čaj, mleko, milo ter med ali limono.

O 'domačem' klistiranju smo se pogovarjali z gastroenterologinjo dr. Tatjano Puc Kous.

Lahko si poškodujete črevo

Prepogosto in nepravilno klistiranje lahko pusti na vašem telesu resne posledice. Klistiranje s preveč koncentrirano raztopino lahko privede do vnetja sluznice danke in črevesne sluznice ter do razjed, v katerih se lahko začnejo razmnoževati tudi bakterije. Posledica dolgotrajnega in pogostega klistiranja je tudi izguba elektrolitov, pomanjkanje kalija in pa mišična oslabelost ter motnje peristaltičnega ritma. ''Možne so tudi mehanske okvare, če je poseg narejen s togo cevjo in pregloboko. Če namreč cev ni vstavljena samo v prvih 15 centimetrov, ampak globlje, si lahko resno poškodujemo črevesje – lahko gre zgolj za površinske rane in odrgnine, lahko pa pride celo do predrtja črevesja, ki je lahko smrtno nevarno in zahteva urgentni kirurški poseg,'' opozarja gastroenterologinja dr. Tatjana Puc Kous.

In ne nazadnje, klistiranje lahko vodi celo k psihičnim okvaram in neke vrste zasvojenosti. ''Gre za psihološko okvaro v tem smislu, da se osnovni refleks odvajanja s klistirjem zatre,'' še pojasnjuje zdravnica. ''Možgani ne dobivajo več sporočil s stene normalno napolnjenje danke, ampak dobivajo sporočila samo takrat, ko pride klistirna tekočina v danko. S tem se poruši osnovni refleks za odvajanje in nekako lahko postanemo odvisni od klistiranja.''

Nepotrebno, prepogosto in nepravilno klistiranje lahko na, oziroma bolje rečeno, v vašem telesu pusti resne posledice. (Foto: iStockphoto)

Klistiranje je namenjeno tistim, ki imajo težave z odvajanjem

Ker si lahko s klistiranjem okvarite naravni refleks odvajanja blata, poseg ni priporočljiv za tiste, ki imate redno prebavo. Tudi če blata ne odvajate vsak dan, ampak vsak drugi ali tretji dan, ni razloga za klistiranje. ''Odvajanje blata je pač odvisno od metabolizma, načina življenja, od tega, koliko in kako se gibamo, od peristaltike oziroma od refleksov, pa tudi od dolžine črevesja, prehrane – veliko vlaknin vpliva na rednejše oziroma pogostejše odvajanje – od bolezni, ki zmanjšujejo moč medeničnega dna ali vplivajo na oživčenje danke. Na slabšo prebavo pa lahko vplivajo tudi določena zdravila, ki zmanjšujejo peristaltiko ali vplivajo na samo zapiralno mišico, torej zadnjik,'' pravi dr. Puc Kousova.

Tako je klistiranje priporočljivo in sprejemljivo le pri zelo zaprtih bolnikih, ki ne morejo odvajati blata na noben drug način in imajo zaradi hude zaprtosti bolečine v danki ter v spodnjem delu trebuha, postanejo neješči ali celo dobijo vročino. ''Ponavadi se poseg izvaja tudi pri zelo starih, ležečih bolnikih, pri nekaterih ženskah s hormonskimi motnjami in pri Hirsprungovi bolezni, kjer gre za prirojeno pomanjkanje živčnih celic v steni črevesja in je posledično peristaltika zelo oslabljena ali celo odsotna,'' še pojasnjuje zdravnica. Seveda pa se klistiranje izvaja tudi pred porodom, pred operativnimi posegi na črevesju ter pred preiskavami črevesja ali danke.

Za čiščenje črevesja je veliko bolj zdrav naraven post, ki naj ne traja več kot tri dni. Če v teh treh dneh ne boste uživali trde hrane in boste pili le naravne sadne sokove, se boste lepo prečistili. (Foto: iStockphoto)

Bolj zdrav je kratek naravni post

Pravzaprav je mišljenje, da si boste s pogostim klistiranjem prečistili telo in črevesje, zmotno, kajti s klistiranjem se očisti samo končni del črevesja – torej danka, ne pa celotno črevesje. Zato je veliko bolj zdravo, da si telo in črevesje očistite s postom, ki naj ne traja več kot tri dni. ''V tem času uživajmo samo tekočino in sadne sokove. Če v teh treh dneh ne uživamo nobene trde hrane, se lepo očistimo,'' pove dr. Puc Kousova in dodaja: ''Če pa se želi kdo resnično dobro prečistiti, potem priporočamo podobno pripravo, kot jo imamo pred kolonoskopijo – to je endoskopski pregled celotnega širokega črevesja. Takrat bolnik dva dni ne je in pije do tri litre donata dnevno. Na ta način se sčisti celotno tanko črevo, ki ga je 12 metrov, in celotno široko črevo, ki je dolgo do poldrugi meter. Bolniki pri nas so po takšnem postu lepo sčiščeni in marsikdo se počuti zelo lahkega ter sproščenega.''