Makrobiotična kuha 1.del S hrano do močnejšega imunskega sistema par v postelji Kako prepoznati, da vas vara? Jennifer Aniston Jennifer Aniston hujšala z otroško hrano! Jeff kepner 'Dvojna presaditev rok je bila napaka!'

Pazite se vročine!

V vročih dneh na nas prežijo številne nevarnosti. Zaradi močnega sonca nas lahko močno opeče, razvijemo lahko alergijo na sonce, dobimo sončarico. Če premalo pijemo, pa nam grozita celo odpoved ledvic in vročinska kap.

hlajenje
V vročih dneh nam grozijo številne nevarnosti, zato je pomembno, da dovolj pijemo, se hladimo in skrivamo pred soncem. (Foto: iStockphoto)

Če velja, da naj bi spili vsaj liter in pol tekočine dnevno, se ta količina v vročih poletnih dneh zagotovo poveča. Koliko točno naj bi spili, je odvisno od tega, kako vroče je, koliko vlage je v zraku, koliko smo telesno aktivni – ob zelo vročih in vlažnih dneh, ko se veliko gibamo, moramo vsekakor spiti več kot v nekoliko manj vročih dneh, ko nismo telesno aktivni. Še posebej previdni moramo biti pri otrocih in starostnikih, ki ne znajo ali pa pozabijo misliti na to, da je treba poleti dovolj piti. ''Kadar koli otrok reče, da je žejen, mu ponudimo tekočino – predvsem vodo in ne kakšnih sladkih pijač, sploh pa ne kakšnih gaziranih pijač. Poleg tega gledamo, kako je živahen, koliko hodi na vodo in pa kakšna je barva urina. Barva urina dobro hidriranega otroka je namreč svetla, barva takšnega, ki je na meji dehidracije, pa postaja bolj intenzivno rumena,'' pojasni specialistka splošne medicine asist. dr. Davorina Petek, dr. med.

Bolna deklica
Še posebej pri naših najmlajših in pri starostnikih moramo paziti, da ne dehidrirajo. (Foto: iStockphoto)

Če bomo pili premalo, bomo namreč vedno bolj dehidrirani, na kar nas bodo opozorili različni simptomi:

– utrujenost in šibkost;

– glavobol;

– omotičnost;

– plitvo in hitro dihanje;

– pospešen srčni utrip;

– pordela in suha koža.

Če preidemo v stanje hude dehidracije, pa nam grozijo resnejši zapleti, kot so odpovedi ledvic, možganska ali srčna kap. Vročinska kap je urgentno stanje, zaradi katerega bolnik potrebuje takojšnjo medicinsko oskrbo, sicer lahko utrpi resnejše nevrološke posledice. Vročinska kap sicer nastopi zaradi pregretja telesa – telo zaradi visokih temperatur okolja ne uspe nadzorovati lastne temperature in se zato pregreje. Vročinska kap je pogostejša pri otrocih, mlajših od štirij let, in pri starostnikih nad 65. letom starosti. Večjemu tveganju za vročinsko kap so izpostavljeni tudi tisti, ki v vročini opravljajo kakšne zahtevne telesne aktivnosti ali druge napore na prostem.

pitje vode
V vročih poletnih dneh pijte dovolj tekočine. (Foto: iStockphoto)

Zato moramo takoj, ko opazimo, da smo dehidrirani ali da je dehidriran kdo v naši bližini, pravilno ukrepati. ''Če je dehidrirana oseba pri zavesti, ji lahko dajemo za piti. Če pa posameznik ni pri zavesti oziroma je zavest močno motena, pa je lahko to poskušanje, da bi pil, lahko tudi nevarno, ker lahko s tem izzovemo bruhanje ali pa ker lahko pride do aspiracije tekočine v dihala in s tem do posledičnih morebitnih vnetij. Lahko pa mu skušamo temperaturo znižati oziroma ga hladiti s kakšnimi hladnimi obkladki,'' še pojasni dr. Petkova in dodaja: ''Sicer pa človek, ki ima resne znake dehidracije, sodi k zdravniku, ker potrebuje tudi pregled krvi na elektrolite, na delovanje ledvic, tudi na morebitne druge vzroke te dehidracije. Kajti tudi nekatere endokrinološke bolezni so lahko vzrok, kot na primer sladkorna bolezen.''

Ne smemo pa v vročih in sončnih poletnih dneh pozabiti niti na svojo kožo. Nositi moramo pokrivala in oblačila z daljšimi rokavi ter hlačnicami, da tako čim več telesnih površin skrijemo pred vplivi vedno bolj močnih in nevarnih sončnih žarkov. Tudi v senci se moramo mazati z zaščitnimi sredstvi, kajti tam sonce učinkuje le 15 odstotkov manj kot sicer, in uporabljati dovolj visok zaščitni faktor. ''Faktor 30 je minimalna vrednost zaščitne kreme, po kateri posežemo, kadar smo neposredno na soncu, na primer na plaži, pa vse tja do faktorja 50,'' svetuje dermatovenerolog prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med. Predvsem pa se izogibamo soncu takrat, ko je to najmočnejše, torej med 11. in 16. uro. Kajti sonce ima številne nevarne vplive na naše telo. ''Dolgotrajno izpostavljanje močnemu soncu lahko povzroči opekline, zaviranje imunskega sistema, kar pomeni, da smo bolj dovzetni za različne okužbe, povečuje tveganje za rakave bolezni kože in nenazadanje tudi alergije ter hitrejše staranje kože,'' še pove dr. Pavlović.

Sončenje
Pred vse močnejšimi sončnimi žarki se zaščitite s pokrivali in kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. (Foto: iStockphoto)

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

E-pošta pošiljatelja:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Pošlji komentar

Zadnji komentarji

Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Iskanje po vsebini

Boštjan Meh

Boštjan Meh, dr. med.

OFTALMOLOGIJA

Štefan Spudič

Štefan Spudič, dr. med.

OTORINOLARINGOLOGIJA

Petra Štrus

Petra Štrus, dr. med.

TERAPIJA Z ŽIVALMI

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

petra dovc - popovi zdravniki

Petra Dovč

FIZIOTERAPIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Anamarija Meglič

Doc. dr. Anamarija Meglič, dr.med.

PEDIATRIJA - NEFROLOGIJA

Tanja Križaj

Tanja Križaj

NEVROFIZIOTERAPIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Sergej Kajumov

Mag. Sergej Kajumov, dr. med.

IRIDIODIAGNOSTIKA

Uroš Ahčan

Doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Ana Reiter

Maruska Reiter, dr. med.

AROMATERAPIJA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.

mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Erik Vrabič

Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Urša Dular Kolar

Urša Dular Kolar

LOGOPEDIJA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Tatjana Mezeg

Tatjana Mezeg

FIZIOTERAPIJA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Vasilij Cerar

Prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Jože Lavrinec

Jože Lavrinec

DIETETIKA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Tea Jedlovčnik Štrumbelj

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Tatjana Puc Kous

Tatjana Puc Kous, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Ružica Preveden

Asist. Ružica Preveden, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Dr. Lili Ločniškar

Lili Ločniškar, dr. med.

DRUŽINSKA MEDICINA

Rok Orel

Doc. dr. Rok Orel, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

Imate radi začimbe?

Začimbe

Začimbe so zelišča, ki rastejo divje v naravi, lahko pa jih gojimo tudi doma. Sedaj ko se približuje jesen, si jih lahko posadite v lične posode in postavite na okensko polico. Hkrati vam bodo v okras in dodatek jedem.

Ne prezrite

Sardine z gorčico

Namaz iz sardin in gorčice

Imate radi ribe, vendar ste se jih nekoliko naveličali, ker jih pripravljate na vedno enak način? Potem vas bo morda razveselil tale recept za namaz iz sardin in gorčice.

Anketa

Ali tudi vas boli v ledvenem delu hrbtenice?

Uporabne povezave

Zadnji komentarji