Zdravniki post odločno odsvetujejo. (Foto: iStockphoto)

Post oziroma odrekanje hrani izvira iz različnih religij, kjer se verniki postijo kot znak pobožnosti, pokore, verovanja in žrtvovanja do boga. Postijo se katoličani, muslimani, budisti in še številni drugi pripadniki različnih ver. V medicini pa se post uporablja pred operativnimi posegi ali drugimi postopki, ki zahtevajo splošno anestezijo, da ne bi prišlo do pljučne aspiracije tujka iz želodca – bruhanje in vdih tujka v pljuča. Poleg tega nekateri medicinski testi, kot je na primer test holesterola ali meritve glukoze v krvi, zahtevajo nekajurni post.

''Med postenjem so opisani tudi že smrtni primeri zaradi aritmije srca in drugih zapletov,'' pojasni nutricionistka Andreja Čampa Širca. (Foto: osebni arhiv)

Sicer pa v klasični medicini strokovnjaki post odločno odsvetujejo. ''Posta v medicini ne prakticiramo ne za zdrave ne za bolne ljudi. Včasih smo ga uporabljali ob žolčnih, želodčnih ali črevesnih težavah, pri kateri je bil svetovan eno- do dvodnevni post, zdaj pa so šle raziskave tako naprej, da so pokazale, da s tem bistveno bolj obremenimo organizem, zato je sedaj tudi v teh primerih post odsvetovan. Namesto tega pacientom raje priporočamo lahko prebavljivo hrano, torej hrano brez maščobe in sladkorja,'' je povedala nutricionistka Andreja Čampa Širca in dodala, da je post za telo stres, saj ga z njim zmedemo. Če namreč ves dan ne prejme hrane, začne izkoriščati zaloge, hkrati pa jih hraniti, saj ne ve, koliko časa bo post trajal. Svoje funkcije torej prilagodi tako, da začne najprej glukozo tvoriti iz beljakovin, saj je glede na kemijsko strukturo beljakovine najlažje pretvoriti v glukozo, nato pa jo šele tvori iz maščob. Poleg tega znižuje bazalne potrebe našega organizma, kar privede tudi do spremembe nivoja hormonov, to pa pri dolgotrajnem postu vodi do porušenja črevesne flore. ''Praktično vsak post ima posledice, zato celo pri pacientih, ki smo jih obremenili s kirurškim posegom in ga imamo praktično za bolnika v intenzivni negi, poskušamo čim prej uvesti vnovično hranjenje.''

Res pa je, da se številni ljudje po nekaj dnevih posta počutijo veliko bolje in so prepričani, da ta zato dobro vpliva na njihovo zdravje, a kot pravi nutricionistka, je to le posledica spremenjenih funkcij v telesu. ''Tako se počutijo zato, ker se med razgradnjo maščob tvorijo ketonska telesa in ta prehajajo skozi možgansko opno, ki možgane spravi v neko stanje evforije oziroma otopelosti, v kateri se pač dobro počutimo.'' V povprečju človek lahko strada dober mesec, to pa je odvisno od njegovih zalog. Nekateri lahko normalne procese v telesu kljub stradanja vzdržujejo dlje, pri ljudeh, ki so slabo ješči, suhi in imajo minimalne zaloge ključnih vitaminov in mineralov, pa lahko do porušenja procesov pride že po enodnevnem postu. ''Med postenjem so opisani tudi že smrtni primeri zaradi aritmije srca in drugih zapletov, ki pa so odvisni od vsakega posameznika. Je pa težko opredeliti, kakšne bodo konkretne posledice na telo, ker ne vemo, v kakšni kondiciji je človek. In če se že nekdo želi postiti, je bistveno bolje, da tisti dan uživa vsaj sveže sadje in sveže pripravljene sadne in zelenjavne sokove, da ne pride do primanjkljaja.''

Res pa je, da se številni ljudje po nekaj dnevih posta počutijo veliko bolje in so prepričani, da ta zato dobro vpliva na njihovo zdravje, a kot pravi nutricionistka, je to le posledica spremenjenih funkcij v telesu. (Foto: iStockphoto)

Kaj pa delni post?

Če je popolni post lahko celo nevaren za telo, pa obstaja vse več zagovornikov delnega posta. A tudi tu so variacije posta izjemno različne. V ZDA je vse bolj priljubljen način prehranjevanja s presledki, kjer strokovnjaki priporočajo le tri obroke na dan brez vmesnih prigrizkov. ''Danes obstaja nutricionistična dogma, da je treba med obroki uživati prigrizke, saj naj bi tako poskrbeli za to, da se metabolizem ne upočasni in je tako izguba kilogramov lažja. A za to trditev je le malo dokazov. Zadnja raziskava, objavljena v britanskem žurnalu nutricionistov, je namreč pokazala, da je vpliv vzorca obrokov zanemarljiv in da je predvsem pomemben končni energijski vnos. Tako sam priporočam tri obroke dnevno, ki ne smejo preseči priporočene energijske vrednosti. Številni namreč, namesto da bi za vmesne obroke zaužili eno jabolko ali malo zelenjave, med obroki uživajo visokokalorične prigrizke, kar pa vnos kalorij izjemno poveča,'' je za Huffington Post povedal ameriški zdravnik integrativne medicine, ki združuje znanje splošne in alternativne medicine, dr. Andrew Weil.

Gašper Grošelj prisega na delni post, kjer zaužije le tri obroke na dan, enkrat na teden pa se posti od kosila do kosila. (Foto: Aljoša Kravanja)

Kot pravi, je variacij dnevnega posta veliko. Nekateri izpuščajo zajtrk, drugi večerjo. Nekateri se postijo enkrat ali dvakrat na teden, pri tem pa morajo zagotoviti telesu dovolj tekočine z vodo, čaji ali drugimi nizkokaloričnimi napitki.

Na ta način prehranjevanja prisega tudi osebni trener Gašper Grošelj: ''Sam se poslužujem posta, kjer vsak dan ješ, enkrat na teden pa se od kosila do kosila postiš in v tem času piješ samo vodo ali zeleni čaj. Ljudje se posta navadno bojijo, a v tej obliki je primeren za večino ljudi, razen na primer za sladkorne bolnike ali katere druge bolnike, ki jim to odsvetuje zdravnik.'' Tako tudi svojim strankam priporoča uživanje treh obrokov dnevno in ne šestih. ''Glede količine obrokov bi šel malo stran od običajno priporočenih šestih obrokov. Ni nujno, da jih je šest, lahko so tudi trije, pomembno je, kakšen je kalorični vnos in kaj zaužijemo.''

Nutricionistka pa pojasnjuje, da je v primeru, da ljudje med glavnimi obroki posegajo po kaloričnih prigrizkih, res bolje, da bi jedli tri obroke. Vendar če je med enim in drugim obrokom predolgo časa, organizem smatra odsotnost obroka kot stradanje in avtomatično prične z zniževanjem bazalne porabe energije. ''Na dolgi rok se bomo ob sicer majhnih in energijsko ne prevelikih obrokih začeli celo rediti, ker bodo naše bazalne potrebe nižje. Zato je pametno jesti približno na tri do štiri ure to pa pomeni 4 do 5 dnevnih obrokov. Z zajtrkom prekinemo stradanje preko noči, če zajtrkujemo ob 7 uri in je naslednji obrok ob 15 uri je pametno zaužiti še en vmesni obrok okoli 11 ure. Nato pa dan zaključiti s četrtim obrokom med 18 in 19 uro. Če bi jedli le trikrat ob 7 uri, 15 in 19 uri, bi organizem med zajtrkom in kosilom stradal vsaj 4-5 ur, ko bi še vedno potreboval veliko energije za delo, ki ga človek opravlja, potem bi obrok ob 15 uri delno skladiščil in ravno tako obrok ob 19 uri, ker računa na neredno prehrano naslednji dan (naše telo ima dober spomin). Manjše število obrokov zagotovo vodi v debelost.''

Ne nasprotuje pa delnemu postu, če smo na primer prejšnji dan užili prevelike količine hrane in imamo tako dovolj zalog, da ne potrebujemo hrane. ''Takrat lahko na primer zjutraj ne pojemo polnega obroka, ampak pojemo le eno jabolko ali potem čez nekaj ur spet nekaj lahkega, na primer solato. Nekaterim tudi sedaj v vročih dneh enostavno ne prija jesti in jim je prevroče, da bi kaj jedli večje obroke, zato raje popijejo nekaj hladnega, zelenjavo ali sadje. In v teh primerih ni nič narobe, če kakšen dan ali dva ne jemo škrobnih živil.''

Za čiščenje telesa ali pa izgubo kilogramov se tako nikar ne poslužujte posta, lahko pa seveda nekoliko zmanjšate velikost svojih obrokov in v vročih dneh uživate predvsem lahko hrano.

 Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na