Ohranite poletno postavo tudi jeseni
Kako se spraviti v delovni pogon?
Zakaj se pojavi kri v blatu?
S penisom se je napičil na žebelj
Vam grozi srčni infarkt? Prepoznajte znake!
V Sloveniji utrpi srčni infarkt približno 3000 oseb na leto, okrog 1000 ljudi pa umre zaradi nenadne srčne smrti, ki je tudi posledica koronarne bolezni. Pomembno je, da poznamo znake srčnega infarkta, saj bomo le tako lahko pravočasno ukrepali in preprečili najhujše.
Kardiologinja Nadja Ružič Medvešček nam je pojasnila, da se srčni infarkt najpogosteje kaže z nenadnim, zelo neprijetnim občutkom v prsnem košu. Osebe občutek opisujejo kot hudo težo, pritisk, stiskanje, pečenje, odrevenelost, polnost v prsnem košu. Včasih so znaki podobni slabi prebavi ali zgagi. Bolečina lahko traja le nekaj minut, včasih izgine in se kasneje vrne. Sicer pa bolečina, ki privede do srčnega infarkta, traja vsaj 15 minut, lahko pa traja tudi več ur in odleže šele, ko dobi oseba ustrezno medicinsko pomoč. "Običajno bolniki lokalizirajo težavo v sredini prsnega koša. Redkeje se pojavi v rokah, levi rami, vratu, hrbtu, čeljusti in želodcu ali pa iz sredine prsnega koša izžareva v enega ali več naštetih področij," pravi Ružič Medveščkova.
Neprijeten občutek v prsnem košu pogosto spremlja še občutek težke sape ali pomanjkanja zraka, dušenje, potenje in hladen znoj. Redkeje ima bolnik občutek napihnjenosti, slabe prebave, mu je slabo, bruha, je omotičen, vrtoglav, ekstremno šibek ali celo izgubi zavest. Čuti lahko hitro in/ali nepravilno bitje srca. Pogosto je prisoten tudi strah.
Ob znakih srčnega infarkta takoj pokličite nujno medicinsko pomoč!
Zdravljenje je namreč najbolj uspešno v prvi uri po začetku težav. Čim kasneje se začne zdravljenje, večja je poškodba srčne mišice. Zato mora oseba čim prej poklicati nujno pomoč (telefonska številka 112). Medicinsko osebje bo zanj poskrbelo najbolje, hitreje kot on sam, sorodniki, mimoidoči ali sodelavci. "Prizadeti naj čim prej zaužije tableto aspirina 500 mg, razen v primeru, da je alergičen nanj ali ima resne nagnjenosti h krvavitvam."
Verjetnost za srčni infarkt se povečuje s starostjo
Srčni infarkt je posledica zapore koronarne arterije in prekinjenega dotoka kisika. Del srca, ki ostane brez oskrbe s kisikom, je poškodovan. Če traja zapora dovolj dolgo, propade. Propadli del srčne mišice imenujemo srčni infarkt. Gre za dolgotrajen in napredujoč proces, pri katerem otrdijo žilne stene.
"Verjetnost, da bo nekoga doletel srčni infarkt, se močno povečuje s starostjo. Pomemben je tudi spol. Ženske zbolevajo približno 10 let kasneje kot moški, ker jih pred spremembami, ki vodijo v infarkt, vsaj delno ščitijo spolni hormoni. Sladkorna bolezen je zelo močan dejavnik tveganja, zlasti če nivo sladkorja v krvi ni zadovoljivo urejen z dieto in zdravili. Arterijska hipertenzija, zlasti neurejena, močno poveča verjetnost možganske pa tudi srčne kapi. Močan dejavnik tveganja je kajenje. Tudi pasivno kajenje poveča verjetnost infarkta. Tveganje za infarkt se poveča pri neaktivnih in debelih osebah, pri tistih, ki imajo zvišan holesterol v krvi, ter pri osebah, ki so pogosto v stresnih okoliščinah. Zelo pomembna je tudi družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim," pravi kardiologinja.
Krepite zdravje in tako preprečite srčni napad!
"S primernim življenjskim slogom vzdržujemo zdravje in odpravimo ali omilimo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. Zdrav življenjski slog vključuje zdravo in uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo, opustitev kajenja, vzdrževanje primerne telesne teže, v širokem pomenu pa tudi redno jemanje predpisanih zdravil za znižanje krvnega tlaka in holesterola in temeljito urejanje sladkorne bolezni," razlaga Ružič Medveščkova.
V Sloveniji že kar nekaj let potekajo preventivni pregledi, ki so namenjeni prav oceni srčno-žilnega tveganja posameznikov. Če je ogroženost posameznika pomembna, bi zanjo morali vedeti tudi njegovi sorodniki in sodelavci. Vendar je prav tako pomembno, da poznamo zgodnje opozorilne znake srčnega infarkta in znake grozečega infarkta, ker bomo le tako pravočasno ukrepali in se uspešno izognili infarktu.
Življenje po srčnem infarktu
"Vedeti moramo, da je oseba, ki preboli srčni infarkt, kroničen bolnik, zato mora jemati nekatera zdravila vse življenje. Srce potrebuje nekaj časa, da se povsem zaceli. To se zgodi nekako v 2 mesecih. Po vrnitvi domov se oseba pogosto počuti šibko. Deloma je šibkost posledica okvare srčne mišice, še pogosteje pa je posledica ležanja po infarktu. Pomembno je, da so čim prej aktivni. Če ni zapletov, v bolnišnici shodijo že v nekaj dneh po infarktu. Prve dni doma naj bodo obremenitve majhne, razporejene čez ves dan. Postopoma je potrebno telesne obremenitve povečevati. Primerni so sprehodi, ki naj bodo vsak dan daljši, hoja pa vse hitrejša. Najbolje je, da oseba prilagodi povečevanje obremenitev osebnemu počutju. Upoštevati pa mora tudi navodila, ki jih dobijo ob odpustu iz bolnišnice in ki so prilagojena njegovemu stanju (velikost infarkta, zapleti, aktivnost pred infarktom)," razlaga kardiologinja.
Ružič Medveščkova še dodaja, da je približno četrtina bolnikov po infarktu čustveno labilnih, depresivnih, jeznih ali prestrašenih. Najučinkoviteje premagajo negativna čustva prav s telesno dejavnostjo in čim prejšnjo vrnitvijo v normalno življenje. Telesna aktivnost zagotavlja tudi dobro spanje, ki je pomembno za dobro počutje. Pri okrevanju po srčnem infarktu so koristni srčni rehabilitacijski programi, bodisi ambulantni ali zdraviliški, pri katerih je telesna aktivnost nadzorovana. Še posebej so priporočljivi za tiste, ki se sami ne znajo ali ne upajo vrniti v vsakdanje življenje, ali za bolj ogrožene bolnike.
Poudariti je treba, da se nekaterim bolnikom po infarktu kakovost življenja pomembno izboljša. Živijo bolj zdravo, jedo bolj zdravo, telesno so bolj aktivni in pridobijo boljšo kondicijo, kot so jo imeli pred infarktom. Pri teh ni razloga, da bi se izogibali tudi velikim obremenitvam, če jih zmorejo. S seksualno aktivnostjo lahko začne oseba, ko zmore 1 km hitrejše hoje ali vzpenjanje po stopnicah eno do dve nadstropji. Ker je bolnik po prebolelem srčnem infarktu kronični bolnik, mora hoditi na redne kontrolne preglede, vestno pa mora jemati predpisana zdravila.
Povezani članki
Glasuj
