Japonke so lahko škodljive
Kako kljub pogostim prepirom ostati skupaj?
Sharon Osbourne postaja plastična pošast
Zaljubljena v poročenega kirurga, zadnji del
Zakaj se ne moremo upreti sladkarijam?
Se vam je že zgodilo, da ste iz škatle hoteli vzeti le en piškot in se na koncu zalotili s prazno škatlo? Se težko uprete celi banjici sladoleda? Za to morda ni krivo pomanjkanje samodiscipline, ampak vrsta sladkorja!
Sadje naj bi veljalo za zdravo, kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da uživanje preveč sadja oziroma sladkorja, ki je v sadju, lahko tudi škodi. Razlog se skriva predvsem v glukozno-fruktoznem sirupu, ki ga najdemo tudi v piškotih in drugih dobrotah za sladkosnede!
Glukozno-fruktozni sirup je v bistvu pšenični sladkorni sirup, ki ga proizvajajo tako, da s pomočjo določenih encimov glukozo spremenijo v fruktozo oziroma sadni sladkor, tega pa nato zmešajo z glukozo iz čistega pšeničnega sirupa.
S stališča proizvajalcev predelane prehrane je uporaba tovrstnega sladkorja povsem razumljiva, saj je veliko cenejši kot običajni trsni sladkor, poleg tega pa pomaga ohranjati hrano svežo, kar podaljša njeno obstojnost na policah. Pomaga tudi ohranjati strukturo hrane, kot so na primer žitne tablice in piškoti, saj jih naredi lažje za žvečenje, sladoled in jogurt pa sta po njegovi zaslugi bolj gosta.
Težava pri glukozno-fruktoznem sirupu je, da prelisiči možgane, kar nam daje občutek, da smo še vedno lačni. V najslabšem primeru lahko sproži rast maščobnih celic v bližini srca, jeter in drugih vitalnih organov, povzroči pa lahko celo nastanek sladkorne bolezni, debelosti ali bolezni srca. Zaradi zdravstvenih tveganj so ga morali nekateri proizvajalci prehrane že izločiti iz proizvodnje in nadomestiti z običajnim sladkorjem.
“Najbolj težavni del sirupa predstavlja fruktoza, ki umetno povečuje apetit in s tem zdravstvene težave. Fruktoza namreč daje možganom nejasna sporočila o sitosti,“ pravi dr. Carel Le Roux, specialist za metabolično medicino. “Ko uživamo trsni sladkor, naše telo sprošča inzulin, ki možganom sporoča, da smo pojedli dovolj. Visoke vrednosti inzulina tako zatrejo apetit. Fruktoza pa ne sproži tako velikega sproščanja inzulina kot sladkor, zato možgani ne dobijo sporočila, da smo že siti."
Fruktoza je zdravju škodljiva
Že predhodne študije so pokazale, da fruktoza v krvi poveča število trigliceridov – maščobnih celic, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca, zdaj pa so strokovnjaki odkrili, da je fruktoza škodljiva tudi za ledvice in da vpliva na krvni pritisk.
Študija, ki so jo opravili v Koloradu, je vključevala več kot 4500 ljudi, ki niso imeli težav s povišanim krvnim tlakom. Ugotovili so, da so osebe, ki so dnevno zaužile več kot 74 gramov fruktoze na dan (toliko je najdemo v dveh do treh sladkih pijačah), imele povišan krvni pritisk tudi za 87 odstotkov.
Zadnje raziskave, ki so jih opravili v Kaliforniji pa so pokazale, da je sadni sladkor v jetrih pogosteje predelan v maščobo kot glukoza. To povzroča nalaganje maščobnih celic okoli jeter, posledica česar so bolezni jeter in sladkorna bolezen tipa 2.
Raziskovalci so opazovali 32 oseb, ki so jih razdelili v dve skupini. Pod strogim nadzorom je prvih 16 prostovoljcev 10 tednov uživalo prehrano z visoko vsebnostjo fruktoze, rezultati pa so pokazali, da so se jim okoli jeter, srca in prebavil začele proizvajati nove maščobne celice. Raziskovalci so pri njih zaznali tudi določene nepravilnosti, ki so povezane z boleznimi srca in z nastankom sladkorne bolezni.
Druga skupina prostovoljcev je uživala isto prehrano, le da so jim fruktozo nadomestili z glukozo. Po desetih tednih so ugotovili, da ta skupina prostovoljcev ni imela nobenih težav.
Je sadna dieta v resnici redilna?
Prekomerno uživanje fruktoze naj bi se poznalo celo na kilogramih. Razlog za pridobivanje telesne teže naj bi bil ta, da fruktoza, za razliko od drugih sladkorjev, v jetra ne pride dovolj razgrajena. To ovira delovanje mehanizma, ki organizmu sporoča, ali naj shranjuje ali porablja maščobo. Mikrobiolog Kimber Stanhope, ki je vodil raziskavo, pravi, da je to prvi dokaz, da fruktoza povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in povzroča nastanek sladkorne bolezni. “Pri osebah, ki so uživale zgolj glukozo, nismo opazili nikakršnih sprememb,“ pravi. “Strokovnjaki zato verjamejo, da je rast sladkorne bolezni pri otrocih povezana z uživanjem glukozno-fruktoznega sirupa.“
Ali to pomeni, da se moramo izogibati uživanju sadja?
Sadje je v zdravi meri izjemno priporočljivo, vendar pa dr. Le Roux svetuje, naj se ne zapodimo v celo košaro sadja. “Veliko pacientov s prekomerno telesno težo uživa zdravo prehrano. Težava je, da njihove diete vsebujejo preveč sadja,“ pravi. “Uživanje prevelikih količin fruktoze vam ne bo dalo občutka sitosti, zato boste posegli po več sadja.“
Ursula Arens iz britanskega dietetičnega društva pa opozarja tudi na prekomerno uživanje sadnih sokov. “Sadne sokove pijte zmerno, saj vsebujejo veliko fruktoze, poleg tega pa so izjemno kalorični,“ pravi. “Če ste lačni, je tako bolje pojesti cel sadež, kakor spiti kozarec soka. V enem kozarcu soka se namreč skriva kar šest pomaranč, toda sok boste spili v nekaj sekundah, šest pomaranč pa jedli celo večnost.“
Vsekakor pa težave ne predstavlja le prekomerno uživanje sadja, saj je sadje kljub vsemu zdravo. Težava se nahaja v uživanju predelane prehrane, ki vsebuje veliko glukozno-fruktoznega sirupa. Zato pazite, kakšno hrano kupujete – vedno preglejte etikete in se izogibajte hrani in pijači z veliko fruktoze!
Povezani članki
Glasuj
Prenesi v
Zadnji komentarji
Batata
'Druga skupina prostovoljcev je uživala isto prehrano, le da so jim glukozo nadomestili s fruktozo. Po desetih tednih so ugotovili, da ta skupina prostovoljcev ni imela nobenih težav.' Kaj zdaj - govorijo, da je fruktoza slabša, v tem stavku pa ravno obratno.
