Otroci igrajo nogomet - 17 Kateri šport je primeren za vašega otroka? Imate težave s prostato? Ko se prostata močno poveča ... prhljaj Kako se znebiti nadležnih uši? Nekoč 126-kilogramska debeluška, danes zapeljiva mamica Nekoč debeluška, danes zapeljiva mamica

Zaradi kariesa se vam lahko vname srce!

Ne le, da lahko zaradi kariesa izgubimo zobe, v skrajnem primeru se lahko gnojno vnetje iz okolice obolelega zoba razširi po celem telesu. Tako se nam lahko vnamejo celo srčne zaklopke ali možganske opne.

zobje
Zobna gniloba ali karies je ena najpogostejših bolezni v ustni votlini. (Foto: iStockphoto)

Ko se prehranjujemo, v usta vnašamo hrano, ki jo z zobmi zmeljemo in prepojimo s slino, da jo lažje pogoltnemo in da olajšamo nadaljnjo razgradnjo v telesu. Skupaj s hrano in pijačo pa v usta vnesemo tudi veliko mikroorganizmov. Ko se ravnovesje mikroorganizmov v ustih poruši, lahko to privede do razmnoževanja škodljivih bakterij, to pa do številnih bolezni, med katerimi je najpogostejši karies.

O tem, kaj je karies, kako nastane in kako ga lahko preprečimo, smo se pogovarjali z zobozdravnico Tino Fabjan, dr. dent. med.

Tina Fabjan
Zobozdravnica, dr. Tina Fabjan, svetuje redne preglede pri zobozdravniku, vsakih šest mesecev.

Kaj je krivo za karies in kaj karies naredi našemu zobovju?

Karies je zobna gniloba, ki povzroča kroničen razpad trdih zobnih tkiv. Karies povzročajo različne ustne bakterije, najpogosteje različne vrste streptokokov. Bakterije v zobnih oblogah namreč s kislimi izločki raztapljajo trdna zobna tkiva.

Kako lahko prepoznamo karies?

Karies je diagnostriciran kot belkasta lisa oziroma kredast madež na zobni sklenini, v katerega se po navadi zatika sonda. Pomagamo si lahko tudi z rentgenskim slikanjem, laik pa ga lahko prepozna le po spremenjeni barvi oziroma lisi na zobu.

Ali so črne pike na zobu torej že znak kariesa?

Vsekakor je črna pika lahko tudi znak kariesa, ni pa nujno, saj imajo tudi popolnoma zdravi zobje različne pigmente, za katere pa še ni nujno, da predstavljajo kariotičen zob.

Umivanje zob
Poskrbite za redno ustno higieno, ščetkanje zob in zdrav način življenja ter preprečite nastanek kariesa. (Foto: iStockphoto)

Do kakšnih zapletov pa lahko pride, če ne obiščemo pravočasno zobozdravnika?

Če zobozdravnika ne obiščemo pravočasno, lahko zobna gniloba napreduje do take stopnje, da je treba zob devitalizirati (odstraniti zobni živec – pulpo), kar pomeni, da zob postane mrtev in je njegova življenjska doba lahko bistveno krajša, saj je zob biološko manj vreden.

Ali lahko karies povzroči tudi hujše okužbe?

Velikokrat se lahko pojavi tudi večje gnojno vnetje v okolici obolelega zoba, kar privede do abscesa, to pa pomeni, da se vnetje lahko razširi po celem telesu. Najbolj problematično je vnetje srčnih zaklopk ali pa možganskih open, lahko pa se širi tudi v sklepe, živce in druge telesne organe.

Zobozdravnik
Prvi opozorilni znak kariesa naj bi bila kratkotrajna bolečina in občutljivost na sladko in kislo ali hladno in vroče. (Foto: iStockphoto)

Kako preventivno poskrbimo, da preprečimo nastanek kariesa?

Najboljša preventiva so vsekakor redna ustna higiena, redno umivanje zob, ustrezna prehrana in zdrav način življenja.

Kako pogosto je treba obiskovati zobozdravnika?

Vsekakor je smiselno obiskovati zobozdravnika vsakih šest mesecev, četudi nimamo nobenih simptomov ali znakov bolezni zob, saj lahko zobozdravnik že v zelo zgodnji fazi odkrije karies in ga tudi takoj sanira. Tako bodo lahko zobje še dolgo služili svojemu namenu.

Glasuj

Prenesi v

Pošlji sporočilo

E-pošta pošiljatelja:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:

Pošlji komentar

Zadnji komentarji

Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Iskanje po vsebini

Štefan Spudič

Štefan Spudič, dr. med.

OTORINOLARINGOLOGIJA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Erik Vrabič

Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Nataša Požar

Nataša Požar, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Uroš Ahčan

Doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Tatjana Puc Kous

Tatjana Puc Kous, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Andrej Sirnik

Andrej Sirnik, dipl.inž.rad.

RENTGENOLOGIJA IN RADIOLOGIJA

Jože Lavrinec

Jože Lavrinec

DIETETIKA

mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.

mag. Uršula Reš Muravec, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Tea Jedlovčnik Štrumbelj

Tea Jedlovčnik Štrumbelj, dr. med.

ESTETSKA IN PLASTIČNA KIRURGIJA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Tanja Križaj

Tanja Križaj

NEVROFIZIOTERAPIJA

Ana Reiter

Maruska Reiter, dr. med.

AROMATERAPIJA

Dr. Lili Ločniškar

Lili Ločniškar, dr. med.

DRUŽINSKA MEDICINA

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Urša Dular Kolar

Urša Dular Kolar

LOGOPEDIJA

Rok Orel

Doc. dr. Rok Orel, dr. med.

GASTROENTEROLOGIJA

Vasilij Cerar

Prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

dr. Metka Adamič

Mag. Metka Adamič, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Boštjan Meh

Boštjan Meh, dr. med.

OFTALMOLOGIJA

Petra Štrus

Petra Štrus, dr. med.

TERAPIJA Z ŽIVALMI

petra dovc - popovi zdravniki

Petra Dovč

FIZIOTERAPIJA

Ružica Preveden

Asist. Ružica Preveden, dr. med.

DERMATOVENEROLOGIJA

Sergej Kajumov

Mag. Sergej Kajumov, dr. med.

IRIDIODIAGNOSTIKA

Tatjana Mezeg

Tatjana Mezeg

FIZIOTERAPIJA

Dragica Sternad

Mag. Dragica Marta Sternad

MOTNJE HRANJENJA

Blaž Iskra

Blaž Iskra, dr. med.

TRAVMATOLOGIJA

Jelena Berger

Jelena Berger, dr. med.

ANESTEZIOLOGIJA

Anamarija Meglič

Doc. dr. Anamarija Meglič, dr.med.

PEDIATRIJA - NEFROLOGIJA

Sadje in zelenjava za zajtrk

Sadje

Velikokrat slišimo, da je dan najbolje začeti kar s sadjem. Nikjer pa ni točno zapisano, kaj se dogaja v želodcu, če vanj navsezgodaj vnesemo sadje, in kaj, če vanj na primer vržemo velik sendvič s salamo. Kaj je v sadju in zelenjavi tako pomembnega, da sta najbolj primerna za zajtrk?

Ne prezrite

Teletina po mediteransko

Teletina po mediteransko

Ker se poletje počasi končuje, jesen pa nezadržno bliža, se lahko v tople poletne dni vrnete s hrano, pripravljeno po mediteransko. Tokrat vam prestavljamo recept za mediteransko teletino.

Anketa

Ali tudi vas boli v ledvenem delu hrbtenice?

Uporabne povezave

Zadnji komentarji