Za srčno kapjo umre kar 15 odstotkov več žensk kot moških, saj ženske prepozno poiščejo strokovno pomoč. (Foto: iStockphoto)

Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok vseh smrti v Sloveniji, saj povzročijo skoraj 40 odstotkov smrti pri nas in za njimi umre več ljudi kot zaradi vseh rakavih obolenj skupaj. Medtem ko je dolgo veljalo prepričanje, da za njimi zbolevajo predvsem moški, pa je resnica ravno nasprotna.

1. Za srčno kapjo umre 15 odstotkov ženske več kot moških

Vzrok za napačno splošno prepričanje, da za srčno-žilnimi boleznimi zbolevajo predvsem moški, lahko iščemo v znakih bolezni, ki se pri moških in ženskah kažejo nekoliko drugače. Oba spola sicer lahko občutita tesnobo v prsnem košu, ki se kasneje razvije v močno bolečino, bolečino, ki se širi v ramena in roke, slabost in vrtoglavico.

Tveganje za srčno kap se pri ženskah močno poveča po 55. letu starosti, ko nežnejši spol preide menopavzo in njihovo telo proizvaja manj ženskega hormona estrogena. (Foto: iStockphoto)

A pri ženskah simptomi pogosto niso tako izraziti in jasni. ’’Kratka sapa in simptomi, ki so podobni gripi, pojavijo se lahko tudi bolečine v čeljusti, vratu, hrbtu, pojavi se lahko utrujenost,’’ je za Yahoo Health povedala dr. Suzanne Steinbaum, predstavnica ameriškega združenja za srčno-žilna obolenja. Ker ženske teh simptomov pogosto ne povezujejo s srčno kapjo in jih ne jemljejo resno, zaradi srčne kapi umre kar 15 odstotkov žensk več kot moških, imajo pa tudi dvakrat več možnosti, da se bo v naslednjih šestih letih srčna kap ponovila. ’’Dvom je velik faktor, saj ženske pomislijo, ’saj ni mogoče, da imam srčno kap,’’ je povedal dr. Andrew Arai iz ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje srca, pljuč in krvi, ki meni, da je prav to ključni vzrok za to, da pomoč poiščejo prepozno.

2. Ženske za srčno-žilnimi boleznimi trpijo kasneje kot moški

Povprečna starost moških, ki utrpijo srčno kap, je 66, povprečna starost žensk pa 70. Tveganje za srčno kap se pri ženskah močno poveča po 55. letu starosti, ko nežnejši spol preide menopavzo in njihovo telo proizvaja manj ženskega hormona estrogena. Prav ta je namreč znan kot hormon, ki varuje zdravje srca, saj znižuje nivo slabega LDL holesterola in zvišuje nivo ’dobrega HDL holesterola, s tem pa pomaga ohranjati zdravo ožilje.

Nivo estrogena v menopavzi namreč pade za kar 90 odstotkov, tip estrogena v telesu pa se spremeni, saj večino estrogena ne proizvajajo več jajčeca, ampak maščobne celice. Do 65. leta starosti ženske tako razvijejo enako tveganje za srčno-žilne bolezni kot moški. To pa seveda ne pomeni, da mlade ženske niso podvržene tveganju za srčno-žilne bolezni, sploh če ne živijo zdravo.

3. Zdravstveni dogodki med nosečnostjo lahko vplivajo na zdravje v kasnejšem življenju

Preeklampsija, nosečniška sladkorna bolezen in visok pritisk so stanja, ki se lahko zgodijo med nosečnostjo in vplivajo na žensko zdravje tudi po rojstvu otroka. Preklempsija namreč poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni v srednjih letih, nosečniška sladkorna bolezen pa lahko vodi do gluktozne netolerance in drugih predsladkornih stanj. Zmanjšanje zdravstvenih tveganj med nosečnostjo je ključno za zdravje nosečnice in za zdravje otroka. Visok krvni tlak med nosečnostjo zmanjšuje krvni dotok do posteljice, kar pomeni, da otrok dobi manjšo količino kisika in pomembnih hranilnih snovi. Poleg tega imajo ženske s kronično hipertenzijo več možnosti za splav, prezgodnje rojstvo in za napake placente. Simptomi, ki kažejo na previsok krvni tlak med nosečnostjo, so naslednji: glavobol, prsna bolečina, razdražljivost in motnja vida, ki se lahko pojavijo v zgodnji nosečnosti. V visoki nosečnosti se lahko poleg njih pojavijo še edemi, epigastrična bolečina in bliskanje pred očmi. V tem primeru se mora nosečnica posvetovati z zdravnikom.

Nikoli niste premladi ali prestari, da bi poskrbeli za zdravje svojega srca, zato zanj pričnite skrbeti že danes. (Foto: iStockphoto)

4. Enaka stopnja tveganja

Stopnja tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni torej ni odvisna od spola, ampak predvsem od naslednjih sedmih faktorjev:

- kajenje;
- visok krvni tlak;
- visok nivo slabega holesterola;
- sladkorna bolezen;
- debelost;
- višja starost in
- genska nagnjenost.

Na dedno nagnjenost nimate vpliva, veliko pa lahko naredite na drugih področjih. Prav zato je pomembno, da uživate zdravo prehrano, se dovolj gibate, imate urejen cikel spanja in se znebite slabih razvad, kot so kajenje, pretirano uživanje alkohola, sladkorja in soli. In še to: nikoli niste premladi ali prestari, da bi poskrbeli za zdravje svojega srca, zato zanj začnite skrbeti že danes.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na