Dermatološke težave lahko velikokrat kažejo na ginekološke težave, in sicer sindrom policističnih jajčnikov. Zdravljenje sindroma pa zaradi številnih simptomov običajno poteka monosimptomatično. (Foto: iStockphoto)

Dermatološke težave, kot na primer problematična koža, mastni lasje in odvečni kilogrami, so pogosto razlog, zakaj se ženske in dekleta javljajo v ginekoloških ambulantah. In kaj je glavni razlog za pojav teh težav?

Simptomi so lahko zelo različni

Dermatološke težave lahko velikokrat kažejo na ginekološke težave, in sicer sindrom policističnih jajčnikov. Gre za kompleksno zdravstveno oziroma endokrinološko motnjo, ki se kaže v različnih oblikah. Pri nekaterih ženskah bolj do izraza pridejo ginekološke težave, kot na primer daljša obdobja brez menstruacije in ovulacije oziroma menstruacija, ki se ni uredila po dveh letih od prve menstruacije ali se pojavlja v razmikih, daljših od 35 dni ter nezmožnost zanositve, pri drugih pa dermatološke, kot na primer problematična koža, povečana poraščenost, mastni lasje in prevelika telesna teža.

Poleg naštetih simptomov se pri nekaterih lahko razvijejo tudi sladkorna bolezen ali depresija, bolezni dojk ali bolezni srca in ožilja.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša reproduktivna oziroma presnovna motnja pri ženskah, ki prizadene od 15 do 20 odstotkov žensk. (Foto: iStockphoto)

Kaj je sindrom policističnih jajčnikov in kaj ga povzroča?

Pri sindromu policističnih jajčnikov v obeh jajčnikih nastanejo številne benigne ciste, ki so v bistvu majhni folikli. Jajčniki pri tej bolezni tvorijo preveč moških hormonov, zato sindrom povzroča izostanek menstruacije, večjo poraščenost in zmanjšano plodnost.

Vzrok za razvoj tega sindroma ni povsem jasen, eden od pomembnih dejavnikov pa je verjetno odpornost na inzulin s posledično povišano koncentracijo inzulina v krvi. Ta naj bi čezmerno spodbujala jajčnike in tako sprožila njihovo neustrezno delovanje z motnjami ovulacije.

Temeljni kriterij za postavitev diagnoze je ultrazvočni pregled jajčnikov skupaj z oceno kliničnih, biokemičnih in hormonskih izvidov. O sindromu policističnih jajčnikov zdravniki govorijo, če sta prisotna vsaj dva od naslednjih kriterijev:

– v jajčniku je osem do deset foliklov, razporejenih v obliko ogrlice in obsegajo več kot 25 odstotkov celega jajčnika;

– povečana koncentracija moških spolnih hormonov;

– motnje menstruacijskega ciklusa.

Policistične jajčnike pa mnogi zamenjujejo za multicistični ovarij. Slednji je namreč motnja, s katero se v glavnem srečujejo mladostnice in predstavlja normalno razvojno stopnjo. Gre za dozorevanje več jajčec v jajčniku hkrati, pri čemer jajčeca ne dozorijo in ne pride do ovulacije, v jajčniku pa je hkrati prisotnih več nedozorelih jajčec. Ta razvojna stopnja običajno traja dve leti, potem pa se ciklus in jajčnik normalizirata.

Pri sindromu policističnih jajčnikov v obeh jajčnikih pride do nastanka številnih benignih cist, ki so v bistvu majhni folikli. (Foto: iStockphoto)

Zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov

Ker so simptomi bolezni zelo različni, zdravljenje poteka za vsak simptom posebej:

– zdravila za uravnavanje sladkorne bolezni, za zniževanje ravni androgena in uravnavanje maščobe ter redukcijska dieta, če so v osprednu motnje s prekomerno težo;

– antibiotiki za zmanjšanje aknavosti;

– dermatološka zdravila in kozmetični postopki za reševanje brazgotin, pretirane poraščenosti ter preparati z učinkovinami, ki delujejo proti povečani koncentraciji moških spolnih hormonov;

– oralna hormonska kontracepcija za uravnavanje hormonskega ravnovesja in menstrualnega ciklusa;

– nadaljnje redne kontrole, pregledi krvi in morebitna zdravila proti zgoščevanju krvi;

– zdravila za spodbujanje ovulacije in normalne menstrualne krvavitve;

– zdravila in postopki za zdravljenje neplodnosti.

Po uporabi zdravil, ki sprožijo ovulacijo, je stopnja zanositve od 33- do 50-odstotna. Če zdravila pri ženskah, ki želijo zanositi, niso dovolj, je potreben laparoskopski poseg, katerega učinek se ohrani do največ dveh let po posegu.