Spoznajte skrivnosti prave privlačnosti
Hrana, s katero boste učinkovito shujšali
Po hudi prometni nesreči se je zgodil pravi čudež
Bo kdaj spet videti tako kot nekoč?
Kako veste, da ste plodni?
V življenju se nam zdi, da vse poteka po nekem ustaljenem tiru. Šolamo se, hodimo v službo, ustvarimo svoj dom, se poročimo in dobimo otroke. Toda vsak šesti par v Sloveniji ne more zanositi.
S tem sta se morala soočiti tudi Katja Gaspari Leben in njen mož. "Ko sem bila še mlada, so me vsi učili, da življenje teče v nekem določenem vrstnem redu. Tudi sama sem pričakovala, da se bo tako odvilo," pravi. Toda ko jima po enem letu poskušanja še vedno ni uspelo, sta začela dvomiti vase. O tem z bližnjimi nista spregovorila, saj ju je prevzemal občutek sramu. Okolica pa je nanju vseeno pritiskala. "Govorili so mi, da moja biološka ura tiktaka ter zakaj razmišljam samo o svoji karieri, namesto da bi si ustvarila družino," opisuje Katja. Posledično sta se začela s partnerjem zapirati vase, dokler nista spoznala prijateljice z istimi težavami. Pozneje sta ugotovila, da poznata še več ljudi, ki so v isti stiski.
Kdaj po pomoč?
"Če po enem letu rednih spolnih odnosov – to je dva do trikrat tedensko, ne pride do zanositve, je to znak, da je potrebno h ginekologu. Ta bo par napotil naprej k specialistu reproduktivne medicine. Če je ženska starejša od 35 let, pa je potrebno poiskati pomoč že po šestih mesecih," razlaga prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani. V Sloveniji se sicer z zdravljenjem neplodnosti ukvarjajo še v Mariboru in Postojni. Vrtačnikova dodaja, da je pomoč boljše poiskati prej kot pa pozneje. Če je neplodnost denimo posledica policističnih jajčnikov ali vnetja rodil, jo je namreč mogoče hitro odpraviti.
Neplodnost ima znane in neznane razloge, toda prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljević, predstojnik Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo v Mariboru, poudarja, da je vzrok lahko tudi odlaganje materinstva. "Življenjski slog in vrednote so se spremenile tako, da se veliko žensk za materinstvo prvič odloča pri tridesetih. To pomeni, da nekatere nikoli ne bodo matere. Bolj kot odlašamo, večja je možnost, da ne bomo starši." Obstaja sicer test, ki napove, kako dolgo ima verjetno ženska še do menopavze. Vendar ni povsem točen.
Shranjevanje spolnih celic
V zahodnem svetu je čedalje bolj priljubljeno shranjevanje jajčnih celic, ki jih lahko ženska uporabi, ko si končno ustvari pogoje za družino. Pri nas to trenutno ni mogoče. Jajčne celice je mogoče shraniti izključno za zdravljenje neplodnosti. Po besedah prof. dr. Bojane Pinter, vodje darovalskih postopkov na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani, pri shranjevanju jajčnih celic zaradi družbenih razlogov, obstajajo mnogi etični pomisleki. Takšen postopek ženski denimo niti ne zagotavlja, da bo nekoč res lahko zanosila.
V Ljubljani in Mariboru je spolne celice sicer mogoče tudi darovati. Uporabljajo se za zdravljenje najhujših vrst neplodnosti, pri katerih kirurški posegi in zunajtelesne oploditve enostavno niso dovolj. Takšnim parom lahko seme darujejo zdravi moški, ki so mlajši od 55 let, jajčne celice pa zdrave ženske, ki so mlajše od 35 let, saj pri ženskah do napak v genetskem materialu pride prej. Seme ali jajčno celico enega darovalca porabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah. Darovalcev vedno primanjkuje, zato se v primeru, da bi neplodnim parom tako radi pomagali, o postopku pozanimajte na spletni strani daruj.com.
Na plodnost mislite tudi, ko udari bolezen
Neplodnost pa je pogosto tudi posledica hudih bolezni oziroma njihovega zdravljenja. Doc. dr. Martina Ribič Pucelj s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani poudarja, da je veliko onkoloških bolnikov v svojem reproduktivnem obdobju, "posledica njihovega zdravljenja pa je neredko neplodnost ali prezgodnja menopavza." Seveda to ni pravilo, vendar pa je prav, da zdravnik in bolnik to možnost preprečita. Mogoče je shraniti seme, zarodke ali jajčne celice bolnikov ter celo tkivo jajčnikov. Jajčnik pa je mogoče tudi prestaviti izven male medenice. Seveda je normalno, da zdravnik in bolnik najprej mislita na ozdravitev, toda prav je, da pomislita tudi, kako bo bolnik življenje nadaljeval po ozdravitvi.
Kako še povečati možnost zanositve, si preberite tukaj.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
Povezani članki
Glasuj
Prenesi v
Bodi hvaležen/hvaležna, da si ploden/plodna, ceni ta dar - marsikdo ga ne more!
