Hei Brigita!

Imamm težavo, ki se vleče če 4 leto...je veliko vendar je nepozabno. In sicer mi je že od prvega letnika všeč en fant in bila sva tudi skupaj ter bila res zelo dobra prijatelja. Imela sva vspone in padce tako v ljubezni kot prijateljstvu kot večina maldih. In problem je v tem, da ga bo tolikih letih nisem pozabila...imela sem tudi fanta, da bi ga pozabila vendar je bilo to nemogoče, saj sva se kmalu razšla ker sem neprestano mislila na njega...in po tem sva bila še vedno prijatelja in se razumela...nato pa spet prepiri in tako se je vse zaključilo. Nato sem malo odaljila od njega, saj sem mislila da bo boljše tako, vendar sedaj sva se videla po zelo dolgem času in ga ne morem in ne morem pozabiti...ne pogovarjava se nič, saj še sama nevem zakaj. V tem času oddaljenosti pa sem je do mene prišlo veliko fantov in nič ni bilo iz tega, saj se bojim da ko bom z drugim bo spet prišla moja ljubezen do mene. nevem kaj narediti, saj sem že resnično obupana? Strah me je začeti z nekom ljubezensko razmerje, saj ga imam še vedno zelo rada?...če mojo prijateljico upraša kje sem jast in ji pove, da sem ga klicala lahko to kaj pomeni? Ko ga ne vidim je vredu, vendar ko gremo s prijatelji ven ali kamorkoli je tudi on tam in ga spet vidim, metuljčki v trebuhu, ter spomini...kaj naj da bi lahko to pozabila....saj sem že obupala da ga ne bom mogla pozabiti?

Hvala za odgovor, nesrečnica!

Draga cascada.fan!

Nisi povedala, kaj pravi on. Samo povpraša po tebi, si želi stika s tabo, pokaže kaj zanimanja? Vedeti moraš, da so ljudje, ki bodo v nas VEDNO vzbujali pozitivne občutke, a če niso zainteresirani ali če zveza z njimi preprosto ne funkcionira, je včasih bolje, da se nehamo slepiti, nehamo upati in razmišljati o njih. Vsekakor pa je to najlažje tako, da jih ne videvamo in se izognemo situacijam, v katerih bi imeli stik z njimi. Najbrž gre res za neko naravno privlačnost, kateri se težko upremo, in je to možno le tako, da z osebo nismo v stiku.

Srečno, Brigita

Živjo Brigita!

Najprej hvala za odgovor.
Povpraša po meni, ponavadi ga pokličem in se meni z mano, ker če ne bi želel imeti stika z mano se nebi menil z mano 1 uro po telefonu. Nevem pa kaj sem mu takega naredila, da je tako med nama...bili so vzponi in padci vendar to je povsod. Ko sva sama je z njim najbolj prijetno tudi v družbi, vendar sedaj je drugače. Ko se srečava se nasmejeva in pozdraviva...ravno danes sem ga videla...bil je zraven kafiča kjer sem bila jaz, sošolka, ki je bila z menoj je rekla da je ves čas gledal proti meni in tudi jaz sem to nekajkrat opazila. Tudi drugi mi pravijo, da temu še ne morem reči konec, saj nekaj je med nama. Vsi vidijo, da med nama je še neka iskrica. Nevem pa kaj naj to pomeni? Je mogoče, da oseba tudi če se dela še tako pogumne...sramežljiva in si ne upa pristopiti? Stik z njim je težko izgubiti, saj sva doma zelo blizu, šolo imava blizu...vidiva se na vsaki zabavi, kamor grem...tako da je to že skoraj nemogoče. Če ga ne vidim je vredu, vendar ko ga vidim so spet metuljčki v trebuhu in spomini. Vem, da sem še mlada in to pravi veliko ljudi, vendar imam tak občutek, da ga ne bom mogla pozabiti? Saj si ne upam začeti nove zveze z nekom, ker imam njega tako rada. Imaš kakšen predlog kako mu to povedati ali kaj narediti? Iti na samo ter mu povedati občutke? Kaj naj naredim...?

Hvala, nesrečnica.

Če lahko dodam svoje mnenje draga Nesrečnica, pred leti sem bila namreč v situaciji na las podobni tvoji. Jaz sem se opogumila in mu izpovedala ljubezen in po kratkotrajni sreči doživela še večje trpljenje in razočaranje. Moje mnenje je,da se bi človek, ki bi te imel res rad in želel resne zveze s tabo že zdavnaj potrudil zate. Priznam, da so iskrice tudi pri meni še vedno ostale, a to ni nič v primerjavi z razmerjem z nekom, ki te ljubi, ceni, podpira , vsak dan znova spravlja v smeh in ti, da vedeti, da mu pomeniš vse na svetu. (Kaj je ena iskrica v primerjavi s požarom )In ta nekdo bo prišel tudi zate.
Zdaj pa naredi vse da neboš več nesrečnica. Zamenjaj krog prijateljev, potuj, omisli si nove prostočasne dejavnosti, poišči kakšno zanimivo študentsko delo, ukvarjaj se s športom ... počni vse kar te osrečuje. Ko boš srečna bo vse ostalo prišlo samo po sebi.

Hei kobul!

Čisto prav imaš, tudi jaz sem sedaj doživela še večje razočaranje in bolečino, ki ne neha in ne neha boleti. Vendar sem postala bolj močna, saj mi to daje moč, da ga pozabim.
Sedaj si želim le uživati in biti srečna...na začetku bo težko vendar upam da bo kmalu boljše!

lp.