Pozdravljeni.

Imam diabetes od tretjega leta starosti in do pred nekaj let sem ga z lahkoto kontrolirala. Sedaj pa sem v srednji šoli, in mi več ne gre tak gladko. Oktobra sem ugotovila, da manj inzulina jemljem, bolj sem suha. Takrat sem v enem tednu izgubila 7 kg. Od takrat dalje je šlo vse samo navzdol. Inzulina skotraj več ne jemljem, oziroma imam črpalko, ki pa si jo čez noč izklopim. Poskušala sem shujšati na normalen način, a so kg ostali isti. Stradala sem, bruhala, poskušala različne diete, a nič ne deluje. Zavedam se, kakšno škodo delam s tem mojemu telesu, a to me ne bo ustavilo. Vse kar hočem je, da sem suha. Suha in lepa. Vem da imam težave. Razmišljala sem, da bi poiskala pomoč, a vem da me ne bi mogli diagnosticirati. Diabulimija ni resna bolezen, oziroma še ni prepoznana kot motnja hranjenja. Pod druge kategorije pa ne spadam. To je moj prvi problem. Drug problem je ta, da se samopoškodujem že kakšno leto in pol. Včasih neham, in mislim da sem ven iz tega, a potem me kdo užali in znova sežem po britvici. Nihče ne ve za to. Sedaj je poletje in panika me je, povedati staršem. Ne morem se vso poletje skrivati v dolgih rokavih. V zadnjih mesecih sem kar tako naenkrat pojedla več tablet. Različnih. Ni mi bilo mar kakšen vpliv imajo. Hotela sem le nekaj, da me odvrne. Odvrne od misli na samomor, o kateri tudi večkrat razmišljam. Vem, da se ne bom ubila, a včasih razmišljam: Kaj pa če? Saj me ne bi nihče pogrešal.
Nočem pomoči. Oziroma jo hočem. Ne... ne vem. Nočem pomoči, a vem da jo potrebujem. A dokler nikomur ne povem za te stvari, se mi zdi da je vse v moji glavi in se lahko pretvarjam da sem normalna. Da sem zdrava.

Oziroma sem ravno končala srednjo šolo, in sem stara 19 let. In nisem iz Slovenije, ampak iz sosednje države in hodim v Slovenijo v srednjo šolo. Visoka sem 178 cm in imam 55 kg. Pred oktobrom sem jih imela 75kg.

poišči si pomoč predn bo prepozno, zaupaj se nekomu ki mu zaupaš. mlada si še ne uniči si življenja. kako pa tvoji starši vidijo to? najbrš so morali opaziti, da se nekaj dogaja s tabo

kokr tole berem, opažam da bi si mogla poiskat kakšno strokovno pomoč psihiatra pa da bi se mal pogovorila. Glede sladkorne bolezni bi ti pa predlagal da se ne igraj saj lahko imaš lahko velike komplikacije, lahko ti odpovejo ledvica itd itd... ko se boš pshično pobrala ti bo pa žal in bo lahko prepozno.

kokr tole berem, opažam da bi si mogla poiskat kakšno strokovno pomoč psihiatra pa da bi se mal pogovorila. Glede sladkorne bolezni bi ti pa predlagal da se ne igraj saj lahko imaš lahko velike komplikacije, lahko ti odpovejo ledvica itd itd... ko se boš pshično pobrala ti bo pa žal in bo lahko prepozno.

Enkrat sem gledala oddajo o ljudeh, ki so hujšali na tvoj način. Pri nobenemu se ni končalo dobro. Najbolje se spomnim, da je par ljudi oslepelo.
Res si poišči strokovno pomoč, potem ti bo veliko lažje.