Lep pozdrav. Moje ime je Dejan, star sem 22, in sem se koncno odločil da nekomu zaupam svoje dolgotrajne težave. Sicer sploh ne vem kako bi začel, lahko pa Vam povem da se je (vsaj po mojem mnenju) vse to začelo ko je bila moja bivša punca depresivna. No in o tej besedi >depresija> bi rad spregovoril. Do zdaj ste prvi, ki Vam bom povedal da sem depresiven. Ta depresija je iz meseca v mesec hujsa, kajti sedaj me je (ne samo po nezanimanju o nikakrsnih stvareh, po slabi volji, o nesreči, o premisljevanju o negativnih stvareh itd.) zacela grabiti se panika ter tiscanje v prsih. To kar se mi dogaja je res že čisto preveč in ne zdržim več tega da se vsak dan( že tri leta) zbujam slabe volje, težko razmišljam, hitro postanem jezen, in velikokrat se mi zdi da semi bo zmešalo in ta občutek me ubija.Če je recimo veliko ljudi okrog mene, začnem postajati omotičen, zdi se mi da bom padel v nezavest, grabi me panika, zdi se mi kot da imam nekakšno blokado v možganih!....Vsak dan se sprašujem kako se bom prebil cez stisko ki me spremlja na vsakem koraku, Rad bi spet na novo zaživel kot sem včasih, rad bi spet vzel življenje v svoje roke, ko sem bil res srečen, pomagal sem vsem, razmisljal sem izključno samo pozitivno, zdaj pa samo negativno. Veckrat sem ze hotel poiskati pomoč vendar sem odlašal ker sem mislim da bo to minilo, vendar ni, in je vsak dan samo slabše. Moram pa na koncu seveda povedati, da nisem nagnjen k nikakrsnemu koli samomoru! Rad bi samo spet zaživel polno življenje z ljudmi ki jih in me imajo radi ter da bi bil zopet srečen in ne človek ujet sam v sebi..Najlepša Vam hvala in upam da mi boste lahko kako pomagali...




Lp Dejan

Prvi korak si naredil, ko si priznal samemu sebi (in nam), da imaš težave. Drugi korak pa je, da se oglasiš pri osebnem zdravniku in se mu zaupaš. Dlje ko čakaš, slabše bo. Želim ti, da zbereš pogum in začneš z zdravljenjem. Srečno!

Matjaž

Dragi Dejan,

tudi sama se zadnje čase počutim podobno in kadar je najhuje, se odpravim ven v naravo. Izleti v hribe mi najbolj pomagajo, morda bo tudi tebi svež zrak dobro del.
Vse dobro!

Najprej je pomembno, da se odločiš, da boš za to nekaj naredil. K zdravniku se odpraviš, če ti samemu ne uspe. Jaz sem imela panične napade pred 6 leti in so trajali kar tri leta. Ampak takoj, ko se mi je to začelo dogajat, sem začela delat na sebi, in to je: brat čimveč o tem, avtogeni trening, super je vedenjsko - kognitivna terapija (izjavajo jo brezplačno na centrih za socialno delo), sproščanje, joga... Ker če sam nisi pripravljen nič naredit, tudi zdravnik nič ne more... Super stran: nebojse.si.
L.p.