Pozdravljena!
Za sabo imam 4 letno ljubezensko zgodbo, ki se je zečela zelo lepo, konec ni dober, oziroma je zelo slab, vsaj za mene. Ko sem se spuščala v zvezo sem bila stara 15 let..spoznala sem fanta, ki me je popolnoma očaral in imel najraje..seveda tudi jaz njega..seveda sva si tudi zelo blizu doma, zato nama ni bil problem za videvanja..preživela sva fenomenalne in prelepe trenutke...vendar so nama ves čas nasprotovali moji starši in morala sva se skrivati..to je bil prvi problem, ki je nastopil, sledili so pa še drugi..jaz, kot mlada punca, sem začela postopoma več hodit na zabave in spoznavala nove ljudi, saj me starši na začetku še niso pustili dosti ven, potem pa vsako leto več..to mi je v moje življenje pripeljalo nove ljudi..bila sem z drugimi, zabavala sem se, zanemarjala mojega fanta, naredila kako napako, za katero sem se kesala, ampak potem vseeno naredila spet drugo napako..na koncu več nisem bila prepričana ali fanta ljubim ali je to le navezanost. Sedaj sem stara dvajset let in spoznala sem, da sem se igrala z usodo..gledala le na lasten užitek, moj fant pa je ob meni trpel..pred osmimi mesci sva šla narazen, ker je mene čakal študij in novo okolje in vedela sem da bom spet uživala in soznavala nove ljudi in delala napake, zato sem ga raje pustila..ta čas se je ta fant ves čas potegoval za mene in me imel rad, grozno trpel in čakal name..jaz pa sem mu marsikaj prekrivala kot tudi prej in se zabavala..ves ta čas sem se prepričevala ali sem nanj navezana ali ga imam rada..in sedaj ko je minilo osem mesecev in ko je on pretrpel marsikaj in si stvari razdelal in prišel do zaključka, da to ne vodi nikamor in me pustil na miru..sedaj sem jaz spoznala, da ga imam dejansko rada in da je bil ves ta čas ob meni, v mislih..sedaj sem se spremenila in vem da to zivljenje, ki sem ga imela pol leta ne vodi nikamor, saj mi je grozno žal in pogrešam ga, grozno mi manjka..sedaj hočem nazaj..ampak, sedaj je to prepozno..in sedaj trpim, trpim tako, kot je on trpel ves ta čas ko me je čakal in se trudil zame...sedaj on pravi, da mi ne verjame več ničesar in mi ne zaupa in da je postal trden in da si je te stvari dobro razdelal in da je sedaj čas za njega, da se odklopi od teh bolečin in da spoznava nove ljudi..in, da mogoče pa še kdaj prideva skupaj..jaz pa sedaj trpim, in vsak trenutek čutim vsako svojo napako, ki pritiska name, ne morem si pomagati, in že tri tedne samo jočem in bedim in premišljujem in se bojim zanj, saj bi ga rada nazaj in nočem, da ima drugo..oz, vem, da me ima še tako rad kot jaz njega, vendar laže sam sebi in to prekriva ker me hoče preboleti..in vedno ko grem kam, da bi se razvedrila, ko slišim pesmi, se začnem spominati na vse, in trak se mi zavrti nazaj in rada bi ga nazaj in ta bolečina je grozna...doživela sem marsikaj, in iz teh izkušenj sem se marsikaj naučila, in sedaj več takih napak ne bi delala, saj šele zdaj vem, da to ni bilo dobro..zanima me vaše mnenje..jaz še vedno imam upanje, čeprav se ne slišiva in ne vidiva..vendar grozno trpim in nevem, kako naprej?

imela sem podoben problem vendar sem bila s fantom le okoli 6 mesecev. pred najinimi starsi sma se vedno skrivala in bila taksen skriti par. imela sem ga najraje na sveti..bil mi je vse, vendar sem imela tudi jaz eno veliko napako. zabave. tam tudi ce sem vedela, da imam fanta dala drugemu fantu svojo telefonsko stevilko, in delala sem podobno, najraje sem da naredila lubosumno. vendar mi je nekega lepega dne po telefonu enostavno napisal adijo..naravnost odjebal me je. takrat mi je bilo tako zal, da sem 1 mesec samo sedela in se jokala. zmedena sem bila do konca. najhuje je bilo, ko se mi je opravicil za tem. takrat mi je povedal da ima drugo in da je srecen zdaj z njo. seveda se mi je vse še bol porusilo in zlomila sem se. vedar življenje gre naprej, v moje je prisel nov fant, kateremu sprva nisem najbolj zaupala, dan danes pa ga imam najraje na svetu in tega kot sem delala 1. fantu nebom nikomur vec. vendar sm danes s mojim bivsim dobra prijatelja, se vedno si vse povema in si zaupama. obadva vema da nama ni bilo usojeno in da sma lahko samo prijatelja, kot brata. vema tutdi da sma sreca vsak s svojim partnerjem. vedar se vedno ko ga pogledam, poslusam njegov glas ali ga gledam, se zavedam da sem izgubila popounega moskega. on je popoun. to vam garantiram. ampak vem da ima tam neka zenka najraje tega popounega moskega in da je on srecen z njo. zato sem tutdi jas srecna.

iz tega sem se marsikaj naucila. samo trdno naprej..brez ustavljanja
..in se veda se nakaj zelo pomembnega..iz napak se vcimo in pridobivamo izkusnje..



upam da sem kaj pomagala..

lep dan