Vprašanje: Spoštovani ! Stara sem 22 let in me zanima , glede na to , da raziskujete neplodnost , če so , kakšni so znaki neplodnosti in ali lahko ženska sama ugotovi to neljubo napako ?! Hvala

Vprašanje: Ali lahko ženska zanosi v obdobju tik pred menstruacijo? Že v naprej se Vam zahvaljujem za odgovor. Lep pozdrav

Vprašanje: Ali lahko ženska ki ima končno odpoved ledvic in se zdravi z PERITONEALNO DIALIZO, zanosi ali lahko ima otroka z tako boleznijo.

Vprašanje: Pozdravljeni! Sem 43 letna ženska in imam diagnozo: stanje po spondilodezi od L-3 do L-5. Operirana sem bila pred 10 letim. Sedaj pa bi se rada ukvarjala s tekom vendar me zanima če se lahko le s tem ukvarjam oz. kaj mi vi priporočate? Lep pozdrav, Marija.

Vprašanje: Pozdravljeni, Na Vas se obračam, ker mi zdravniki pri nas (v Trbovljah) nočejo pomagati. Stara sem 21 let in, ker se še izobražujem, sem na otroškem oddelku. Svoji zdravnici sem nedolgo nazaj pokazala noge, na katerih imam zelo vidne žile. Kar pa me močno moti, saj izgledam kot starejša ženska. Žile se pojavljajo in zginevajo. Včasih pa imam tudi lise velike po cca. 5 cm, ki izgledajo kot modrice. Težave s tem bi rada odpravila zato Vas naprošam, da mi pomagate. Že vnaprej hvala za Vaše mnenje. Lep pozdrav; Blažka

Vprašanje: Živim v izvezakonski skupnosti deset let. Prej sem bila poročena imam sina,sledila je sporazumna ločitev. Po tem sem imela vezo,ki se je tudi končala prijateljsko. Zakaj vse to navajam. Ko sem spoznala sedanjega partnerja,ki je tudi ločenec,sem včasih še šla na kavo z bivšim možem,sploh,ko je najin sin odpraščal in sva se morala kaj pomeniti...pa tudi z bivšim fantom sem šla na kavo,ampak nikoli na skrito,pač v javni lokal. Nekajkrat je prišel k nama na obisk bivši mož z svojo družino,recimo ko je sin praznoval rojstni dan, pa lani je meni voščil rojstni dan,pa sem rekla,no pa pridite mimo in so prišli. Ob prvem kreganju s sedanjim partnerjem sem dobila vse očitano,da vozim bivšega moža v njegovo hišo....Letos na dopustu sem prestregla ljubezenske sporočila,ki mu jih je pisala ženska,s katero je imel vezo,ko se je ločil. Sledilo je kreganje in očitki.On se zagovarja,da si je omislil prijateljico,ker sem jaz hodila z bivšimi na pijačo. Da še ni seksal z njo mu nekako verjamem, ne verjamem pa,da je bil z njo,da se bi mi maščeval,ampak verjetno do nje nekaj čuti. Kreganje sedaj traja že kakšen mesec,vmes sem vrnila v svoj dom,vendar me je nekako prepričal in sem se vrnila k njemu. Včeraj sva se ponovno skregala,on meni nonstop očita te kavice,čeprav je bilo tega izredno malo, pa še stvari iz mojega življenja preden sem začela vezo z njim,pa zakaj je bivši mož prišel k nam...jaz njemu prevaro. Ne vidim izhoda,kako rešiti to vezo,saj to želim,ker ga imam rada.

Vprašanje: Pozdravljeni! Kmalu bom stara 22 let. Imam problem s svojo mamo! Nevem več kako ji naj pomagam, da bo prenehala s temi stvarmi in da mi bo počasi zaupala. Mama je stara 50 let, že par let je brez službe, oče dela v tujini in se vidimo samo vsakih 14 dni za vikend. Ko pride za vikend domov mu večkrat nismo pomembni mi ampak družba in prijatelji. Večkrat mu tudi nič ne paše in se samo obreguje nad vsako stvarjo, pa govori, da nič ne vemo, pa da nič ne naredimo, mami vedno govori, da ni spodobna za nič, da se za nič ne poskrbi. Ampak od časa ko se jaz zavedam kdo sem, vem, da je mama sposobna ženska, poskrbela je za mene in brata, da sva končala šolo in imava vsak že svojo službo, ter sva zrasla v dobri osebi, nisva pijanca, drogiranca in materialista. Vem, da mama zaradi takšne ničvrednosti zelo trpi, ker tudi meni ni fajn in večkrat me očetove besede ponižajo, užalijo. Večji problem je pa sicer v tem, da je mama zadnji dve leti, zelo radovedna in malenkostna. Najbolj me moti to, da ne razume, da sem že odrasla oseba in, da sama služim svoj denar ( ki ga ne zapravljam kar tako, za draga oblačila, in frčkarije, ki nimajo pomena). Rada sem v njeni družbi, rada z njo kam grem, ker je vedno samo doma in večinoma sama, nima prijateljice. Ampak se zandji dve leti pojavlja, da ko sva kje po nakupih, mi pravi, kaj boš s tem, pa to je drago (pa včasih kaka stvar ne stane niti 10 evrov), včasih stoji v trgovini zraven mene in če si kakšno stvar kupim, gleda samo ceno, če si vzamem svojo košarico, pa grem v svojo stran, potem ko se srečava gleda kaj imam v košarici. Še vedno in velikokrat mi reče, da sem punčka, da sem deklica, kar me seveda moti, tudi v družbi in pred drugimi ljudmi se večkrat tako izrazi. Velikokrat tudi odgovarja namesto mene, ko mi kdo zastavi vprašanje. To me zelo moti, ker predvidevam, da sem odrasla ženska, ki ima svojo službo in sem sposobna poskrbeti zase. Želim si tudi svoje družine, vendar se bojim, da bo tudi tam posegala v mojo osebnost in mi bo govorila kako in kaj naj delam. Če sama sebe ocenim sem pridna in delovna oseba. Ko pridem iz službe vedno grem delat nekaj kar vidim, da je za narediti. Delam delo na vrtu, pospravlajm, čistim, likam... delam skratka vse kar je delo vsake gospodinje in vsake ženske. Tudi kuham zelo rada, ampak tu se spet pojavi problem, mama, ki želi, da je spet vse tako kot si zamisli ona. Če ne skuham juhe, zakaj je ni, če kuham svoje recepte jo zanima, kaj bom kuhala, tudi to me zelo moti. Zdaj že več kot pol leta nočem kuhat, ker me je strah njenega vdora v poseg mojega dela v kuhinji. Vedno ko sem kuhala sem jo prosila, da mi naj da mir, ker ji želim samo dokazati, da vem tudi sama skuhati, in da če mi kaj ne bo uspelo, ne bomo umrli od lakote, vendar tega enostavno ne zmore. Tudi pri ostalih opavilih me je en čas zelo nadzirala, vendar je počasi s pomočjo mojih prošenj prenehala. Večkart me prosi, ko se tako obnapa in se skregava da ji naj pomagam, da preneha s tem, ker se zaveda, da to kar počne ni pravilno. Obe obiskujeve vsaka svojega psihiatra, jaz jemljem antidepresive, mama pa neke druge tablete še za pomirite živcev. Pred kratkim sva obe obiskala psihiatrinjo, ker si želim, da bi imele skupno terapijo in rešile ta problem. Sama psihiatrinja ji je takrat rekla, da se mora naučiti sedaj živeti z odraslimi otroci, da ne sme posegati toliko v naše življenje, da nam mora dati svoj mir in naj nam ne vsiljuje svojega mnenja in svojih nasvetov, če zanj nismo vprašali.Če kaj ne bomo vedli jo bomo sami poprosili za pomoč, kar je tudi res, vedno ko se ne znajdem jo vprašam, za nasvet. Na žalost je to bil samo en posvet s psihiatrinjo, ki pa skoraj ni pomagal in je stanje še vedno enako. Sama pri sebi opažam, da slabo vpliva name vse skupaj, ker zadnje čase nisem mirna, roke mi letijo in tudi stiska me v trebuhu ter prsih, rada bi svoji mami dokazala, da sem odgovorna oseba in da je lahko mirna, ter želim si da bi me sprejela takšno kakšna sem, saj sem vendar njen otrok. Vem mogoče boste rekli, da je čas, da grem na svoje,ker živimo še skupaj, in da rešitve ni. ampak psihiatrinja na prvem srečanju je rekla, da se da rešiti, mogoče se rabi več časa in več skupnih terapij, če bomo pa šli narazen, bo pa ostala samo velika bolečina v meni in moji mami, ki naju bo samo še bolj ločila, kar pa si ne želim. Moti me tudi to, da me sodelavke v službi ( delam s samimi starejšimi ženskami, nad 45 let) ne jemljejo resno. Večkrat mi katera tudi reče, da bi lahko bila njen otrok, že ampak sem zdaj in vedno bom njihova sodelavka pa če sem še tako mlada in mlajša od njih, tudi one me včasih ne sprejmejo kot odrasle osebe. Po poklicu sem medicinska sestra in se vsak dan srečam z ljudmi s pacienti, ki enako, vedno ko spostavijo prvi stik z menoj in vidijo, da sem mlada, preidejo na tikanje, čeprav me ne poznajo. To me moti, ker ne glede na to koliko let imam in da sem še mlada, sem službena oseba.Tudi to ima velik vpliv na mojo duševno rast. Zelo se počutim manj vredna zaradi teh stvari in tega, da me ljudje ne spoštujejo niti kot mlade osebe, čeprav smo mladi smo tudi mi samo ljudje in vredni spoštovanja. Družbeno okolje me še ne bi toliko motilo, če ne bi sama mama bila takšna do mene in mi pokazala, da mi ne zaupa kot odrasli osebi. Večkrat jo vprašam, kdaj me bo začela spoštovati, kot tako kot sem in odgovor je, boš videla, a na žalost v dveh letih še tega nisem videla. A bom res videla in kako ji naj še pomagam, da bo zaupala meni in bratu, kot odrasli osebi? Se opravičujem za tako dolgo napisano pismo, vendar še želim slišati eno mnenje, ki bi lahko pomagalo in dalo kakšno možno rešitev. Hvala lepa že v naprej in lep pozdrav, ter lep dan želim.

Vprašanje: Pozdravljeni! Kmalu bom stara 22 let. Imam problem s svojo mamo! Nevem več kako ji naj pomagam, da bo prenehala s temi stvarmi in da mi bo počasi zaupala. Mama je stara 50 let, že par let je brez službe, oče dela v tujini in se vidimo samo vsakih 14 dni za vikend. Ko pride za vikend domov mu večkrat nismo pomembni mi ampak družba in prijatelji. Večkrat mu tudi nič ne paše in se samo obreguje nad vsako stvarjo, pa govori, da nič ne vemo, pa da nič ne naredimo, mami vedno govori, da ni spodobna za nič, da se za nič ne poskrbi. Ampak od časa ko se jaz zavedam kdo sem, vem, da je mama sposobna ženska, poskrbela je za mene in brata, da sva končala šolo in imava vsak že svojo službo, ter sva zrasla v dobri osebi, nisva pijanca, drogiranca in materialista. Vem, da mama zaradi takšne ničvrednosti zelo trpi, ker tudi meni ni fajn in večkrat me očetove besede ponižajo, užalijo. Večji problem je pa sicer v tem, da je mama zadnji dve leti, zelo radovedna in malenkostna. Najbolj me moti to, da ne razume, da sem že odrasla oseba in, da sama služim svoj denar ( ki ga ne zapravljam kar tako, za draga oblačila, in frčkarije, ki nimajo pomena). Rada sem v njeni družbi, rada z njo kam grem, ker je vedno samo doma in večinoma sama, nima prijateljice. Ampak se zandji dve leti pojavlja, da ko sva kje po nakupih, mi pravi, kaj boš s tem, pa to je drago (pa včasih kaka stvar ne stane niti 10 evrov), včasih stoji v trgovini zraven mene in če si kakšno stvar kupim, gleda samo ceno, če si vzamem svojo košarico, pa grem v svojo stran, potem ko se srečava gleda kaj imam v košarici. Še vedno in velikokrat mi reče, da sem punčka, da sem deklica, kar me seveda moti, tudi v družbi in pred drugimi ljudmi se večkrat tako izrazi. Velikokrat tudi odgovarja namesto mene, ko mi kdo zastavi vprašanje. To me zelo moti, ker predvidevam, da sem odrasla ženska, ki ima svojo službo in sem sposobna poskrbeti zase. Želim si tudi svoje družine, vendar se bojim, da bo tudi tam posegala v mojo osebnost in mi bo govorila kako in kaj naj delam. Če sama sebe ocenim sem pridna in delovna oseba. Ko pridem iz službe vedno grem delat nekaj kar vidim, da je za narediti. Delam delo na vrtu, pospravlajm, čistim, likam... delam skratka vse kar je delo vsake gospodinje in vsake ženske. Tudi kuham zelo rada, ampak tu se spet pojavi problem, mama, ki želi, da je spet vse tako kot si zamisli ona. Če ne skuham juhe, zakaj je ni, če kuham svoje recepte jo zanima, kaj bom kuhala, tudi to me zelo moti. Zdaj že več kot pol leta nočem kuhat, ker me je strah njenega vdora v poseg mojega dela v kuhinji. Vedno ko sem kuhala sem jo prosila, da mi naj da mir, ker ji želim samo dokazati, da vem tudi sama skuhati, in da če mi kaj ne bo uspelo, ne bomo umrli od lakote, vendar tega enostavno ne zmore. Tudi pri ostalih opavilih me je en čas zelo nadzirala, vendar je počasi s pomočjo mojih prošenj prenehala. Večkart me prosi, ko se tako obnapa in se skregava da ji naj pomagam, da preneha s tem, ker se zaveda, da to kar počne ni pravilno. Obe obiskujeve vsaka svojega psihiatra, jaz jemljem antidepresive, mama pa neke druge tablete še za pomirite živcev. Pred kratkim sva obe obiskala psihiatrinjo, ker si želim, da bi imele skupno terapijo in rešile ta problem. Sama psihiatrinja ji je takrat rekla, da se mora naučiti sedaj živeti z odraslimi otroci, da ne sme posegati toliko v naše življenje, da nam mora dati svoj mir in naj nam ne vsiljuje svojega mnenja in svojih nasvetov, če zanj nismo vprašali.Če kaj ne bomo vedli jo bomo sami poprosili za pomoč, kar je tudi res, vedno ko se ne znajdem jo vprašam, za nasvet. Na žalost je to bil samo en posvet s psihiatrinjo, ki pa skoraj ni pomagal in je stanje še vedno enako. Sama pri sebi opažam, da slabo vpliva name vse skupaj, ker zadnje čase nisem mirna, roke mi letijo in tudi stiska me v trebuhu ter prsih, rada bi svoji mami dokazala, da sem odgovorna oseba in da je lahko mirna, ter želim si da bi me sprejela takšno kakšna sem, saj sem vendar njen otrok. Vem mogoče boste rekli, da je čas, da grem na svoje,ker živimo še skupaj, in da rešitve ni. ampak psihiatrinja na prvem srečanju je rekla, da se da rešiti, mogoče se rabi več časa in več skupnih terapij, če bomo pa šli narazen, bo pa ostala samo velika bolečina v meni in moji mami, ki naju bo samo še bolj ločila, kar pa si ne želim. Moti me tudi to, da me sodelavke v službi ( delam s samimi starejšimi ženskami, nad 45 let) ne jemljejo resno. Večkrat mi katera tudi reče, da bi lahko bila njen otrok, že ampak sem zdaj in vedno bom njihova sodelavka pa če sem še tako mlada in mlajša od njih, tudi one me včasih ne sprejmejo kot odrasle osebe. Po poklicu sem medicinska sestra in se vsak dan srečam z ljudmi s pacienti, ki enako, vedno ko spostavijo prvi stik z menoj in vidijo, da sem mlada, preidejo na tikanje, čeprav me ne poznajo. To me moti, ker ne glede na to koliko let imam in da sem še mlada, sem službena oseba.Tudi to ima velik vpliv na mojo duševno rast. Zelo se počutim manj vredna zaradi teh stvari in tega, da me ljudje ne spoštujejo niti kot mlade osebe, čeprav smo mladi smo tudi mi samo ljudje in vredni spoštovanja. Družbeno okolje me še ne bi toliko motilo, če ne bi sama mama bila takšna do mene in mi pokazala, da mi ne zaupa kot odrasli osebi. Večkrat jo vprašam, kdaj me bo začela spoštovati, kot tako kot sem in odgovor je, boš videla, a na žalost v dveh letih še tega nisem videla. A bom res videla in kako ji naj še pomagam, da bo zaupala meni in bratu, kot odrasli osebi? Se opravičujem za tako dolgo napisano pismo, vendar še želim slišati eno mnenje, ki bi lahko pomagalo in dalo kakšno možno rešitev. Hvala lepa že v naprej in lep pozdrav, ter lep dan želim.

Vprašanje: Lep pozdrav.upam da mi lahko odgovorite,in sicer kaj je to kolaps maternice.in ali lahko ženska kljub temu zanosi?najlepša hvala.

Vprašanje: Pozdravljeni. Sem 22 letna študentka. S fantom sva skupaj že 4 leta, zadnji dve leti živiva skupaj. Vanj nisem več zaljubljena (ne občutim več »metuljčkov« ob poljubih in dotikih). Imam ga zelo rada, ga spoštujem in ob njem sem srečna - ljubim ga. Imava pa velik problem na področju spolnega življenja. Vse skupaj je prišlo že tako daleč, da sva se odločila, da bova potrebovala strokovno pomoč. Problem se nahaja v meni in moji (ne) želji po spolnih odnosih. Prvi spolni odnos sva imela po približno slabem letu zveze. Zame je bilo to prvič. Prve pol leta sva jih izvajala v povprečju 1x tedensko. Orgazme sva doživljala oba. Objektvivno bi lahko ocenila kot precej dobro spolno življenje. Subjektivno pa jaz tega nisem doživljala. Prepričana sem bila, da je bil začetek vzrok, da si tega nisem želela (ker sem bila še premalo »izkušena«). Bilo mi je všeč, vendar nič posebnega. Večkrat me je po odnosih tudi zelo bolelo, vendar ginekolog pravi, da ni nič resnega in naj malo bolj paziva. Fantu sem ščasoma tudi vse zaupala. Začela sva eksperimentirat, fantazirat, poskušala sva vse mogoče lokacije in položaje, vsak spolni odnos je bil drugačen vendar mi nobeden ni vzpodbudil želje. Ščasoma sem se zavedla, da vse skupaj opravljam kot rutino s ciljem, da zadovoljim partnerja in ohranim najino zvezo, ki mi pomeni vse. Fant je strpen z mano. Ne sili me v spolne odnose, vendar me z dotiki in fantaziranjem poskuša pripeljati do tega, in ko mu dam vedet, da mi res ni do tega, odneha. Lansko poletje, 3 vroči meseci na morju zaradi mojega problema nisva imela spolne odnose niti enkrat, kljub temu da sva vsak večer spala skupaj povsem gola. Nezadovoljna in razočarana sva oba. Jaz, ker si ne morem želeti in imeti naključnega norega spolnega odnosa s svojim partnerjem sploh kadarkoli; on, ker se more ob svoji punci redno sam zadovoljevati. Omenila bi rada še to, da me k spolnem odnosu ne pritegnejo niti drugi moški, niti ženske. Sama sem s seboj zadovoljna (fizično, psihično, socialno, ekonomsko) . Živim življenje, ki sem si ga želela. Ob živce me spravlja dejstvo, da sem ob teh občutkih stara komaj 22 let in ne znam si predstavljat dejstva, da bi lahko bilo v prihodnosti še slabše (miti o tem, da ženska po poroki in po rojenih otrocih spi s svojim možem samo še 2x na leto in ob obletnicah). Prosila bi za nasvet kako ukrepati. Razmišljala sva o psihologu, vendar si tega najbrž ne moreva privoščiti (oba sva še študenta in brez rednih dohodkov živiva na račun staršev). Zahvaljujem za Vaš čas in pomoč.

Vprašanje: Lep pozdrav! Ali je res, da če je pri spolnem odnosu ženska zgoraj ne pride do zanositve? Hvala za odgovor.

Vprašanje: Pozdravljeni! Pišem v imenu 79-letne babice, ki ima že skoraj dve leti hude težave s srbečico po celem telesu. Pojavila se je kar neankrat, brez posebnih sprememb v njenem načinu življenja, vzrok zanjo pa še vedno ni znan. Zanimivo je, da nikjer na koži nima izpuščajev, rdečice, kakršnih koli znamenj, po nasvetu dermatologa je prenehala z uporabo agresivnih ali odišavljenih pralnih sredstev, pa ni bilo nič bolje. Eden izmed nasvetov je bil tudi, naj se po tuširanju namaže po celem telesu, pa ni ublažilo srbenja. Prav tako jo je osebna zdravnica napotila k nevrodermatologu, vendar ta ni odkril ničesar. Stanje se iz meseca v mesec slabša, kakšen dan je bolje, kdaj drugič pa sploh ne more prenehati s praskanjem in zaradi tega že skoraj dve leti ne spi ponoči, jemati mora uspavala. Naredili so ji že krvne preiskave v začetku meseca in ji povedali, da jo bodo v primeru kakšnih posebnosti takoj obvestili, pa do 31.5., danes torej, še ni odgovora. Na vas se obračam, ker sem kakšna dva tedna nazaj spremljala oddajo Preverjeno (če ne bi gospa, ki je nastopila v prispevku, opisala enakih ali vsaj zelo podobne simptome, se ne bi obračala na vas), v kateri je sicer mlada ženska, pa vendarle, opisala identične simptome kot moja babica, pa so ji na koncu, potem ko je dve leti neuspešno hodila k dermatologom, diagnosticirali limfom na podlagi krvnih preiskav, ki jih je, kot je dejala, zahtevala sama-morda samoplačniško pri kakšnem drugem zdravniku, ne vem natančno. Kaj mi svetujete, kam naj se moja babica obrne? Zdaj ji namreč ritem življenja narekuje zgolj še srbenje in praskanje... S spoštovanjem, Sotošek Liza

Vprašanje: Pozdravljeni! Pišem v imenu 79-letne babice, ki ima že skoraj dve leti hude težave s srbečico po celem telesu. Pojavila se je kar neankrat, brez posebnih sprememb v njenem načinu življenja, vzroka zanjo pa še vedno ni odkril nihče. Zanimivo je, da nikjer na koži nima izpuščajev, rdečice, kakršnihkoli znamenj, po nasvetu dermatologa je prenehala z uporabo agresivnih ali odišavljenih pralnih sredstev, pa ni bilo nič bolje. Prav tako jo je osebna zdravnica napotila k nevrodermatologu, vendar ta prav tako ni odkril ničesar. Stanje se iz meseca v mesec slabša, kakšen dan je bolje, kdaj drugič pa sploh ne more prenehati s praskanjem in zaradi tega že skoraj dve leti ne spi ponoči, jemati mora uspavala. Naredili so ji že krvne preiskave v začetku meseca in ji povedali, da jo bodo v primeru kakšnih posebnosti takoj obvestili, pa do 31.5., danes torej, še ni odgovora. Na vas se obračam, ker sem kakšna dva tedna nazaj spremljala oddajo Preverjeno, v kateri je sicer mlada ženska, pa vendarle opisala identične simptome, kot moja babica, pa so ji na koncu, potem ko je dve leti neuspešno hodila k dermatologom, diagnosticirali limfom in to na podlagi krvnih preiskav. Kaj mi svetujete, kam naj se moja babica obrne? Zdaj ji namreč ritem življenja narekuje zgolj še srbenje in praskanje... hvala in lep pozdrav,Liza

Vprašanje: Pozdravljeni!Sem star 21 let.Zelo in še enkrat zelo sem prestrašen!Kajti zakaj:Danes sem se s kolesom pripeljal tukaj v Mariboru v zdravstevi dom natančneje Tezno in katr naenkrat za 2 sekundi začutim nekaj na glavi in vidim,da se me je neka črna ptica po pomoti dotaknila moje glave kot bi se zaletela v mojo glavo,kri ni tekla nič samo ena ženska mi ej potem v čakalnici rekla da imam čisto malo rdeče tam ampak 10 minut po tistem pa je spet pogledala in ni bilo videti ničesar,to je bilo povse nepričakovano kar se je zgodilo in zelo me je STRAH!Namreč se bojim,da bom dobil ptičjo gripo.Je strah opravičen,če je potem bom itak umrl.ptice se tudi nisem dotaknil nič kr iznenada se je en ptič črne barve znašel za 2 sekundi na moji glavi.Imam ptičjo gripo? Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem in želim vam lep pozdrav :),jaz pa mislim,da nisem v nevarnosti,kljub temu vprašam :)

Vprašanje: pozdravljeni! jst bi vas samo uprašala če je možna zanositev, kljub temu da ženska ne doživi orgažma in je splolni odnos brez zaščite.

Vprašanje: Pozdravljeni! Zanime me, pri moških in njihovem penisu, kaj je nek voden izcedek, ko penis postane malo bolj trd? Je možno, da so v tej tekočini semenčice in ali ženska lahko postane noseča, če se moški dotika te svoje vode in nato boža žensko po njenem spolnem organu? Hvala za odgovor. Lep pozdrav. Mela

Vprašanje: Pozdravljeni! Imam 65kg in 165cm in bi rada shujšala 8kg. To bi storila s telovadbo in z ločevalno dieto, ker berem da deluje. VEndar pa berem tudi, da po končanem kursu (90dni) radi kilogrami pridejo nazaj, v še večjem številu. Tega me je strah, zato imam pomisleke, ali naj na tak način izgubim kg. Zakaj kg radi pridejo nazaj po ločevalni dieti, in ali lahko to ustavim tako da se po kursu začnem zdravo prehranjevati (v mislih imam vzeti knjigo z zdravo prehrano in prebrati koliko maščobe, ogljikovih hidratov, beljakovin,... mora ženska zaužiti na dan, in si si sestaviti jedilnik)? Ali lahko toliko shujšam že samo s tem, da na tak način spremenim prehrano, torej da se ne poslužujem diete, ampak samo spremenim prehrano v zdravo ter pri tem še redno telovadim? Razmišljam tudi, da bi šla k nutricionistu, ki bi mi sam glede na moje telesno stanje in starost predpisal jedilnik, vendar ne vem, če je to možno (če je, kam se obrnem, kje dobim nutricionista? V kakšnih zdraviliščih?) Zelo se Vam zahvaljujem za odgovor!

Vprašanje: pozdravljeni, sem ženska, stara 17 let in že nekaj dni imam na zadnici rdeče izpuščaje , na tem mestu me ne srbi, ne peče, ne boli, samo če se tuširam z vročo vodo me peče. tudi po spolovilu imam podobne izpuščaje ki so srbeči. Zanima me ali gre za isto stvar in kak naj zdravim, bi morala k zdravniku? hvala vam za odgovor lep pozdrav

Vprašanje: stara sem 35 let,srečno poročena in imam 2 otroka.Težava se pa začne v postelji,mož je zelo ljubeč,tudi čez dan,spolne odnose bi pa rad imel skoraj vsak večer,meni pa ni vedno za to.Ali obstaja kakšna ženska viagra ali kaj podobnega?Ali je z mano kaj narobe?Naj vam povem še to, da nimava nobene zaščite,ker me po vsakih tabletih močno boli glava.Ali je res,da predčasna prekinitev spolnega odnosa ni nobena zaščita? (tik predno pride do izliva).

Vprašanje: ženska,79,jemlje zdravila za ščitnico,1,5 tabletke, včasih tableto za spanje ali pomiritev; po koži, posebno po nogah, kar naprej "čuti iglice"; kje tiči vzrok?