Vprašanje: Pozdravljeni, konec osnovne šole sem dobil fiksni aparat, ki sem ga nosil nekaj let, nato sem dobil še snemljivega. Tudi tega sem nosil a ne prav dolgo, ko se mi je zlomil pa sem prenehal z nošenjem. Do sedaj so se mi zobje premaknili in sicer najbolj opazno sprednje zgornje enice, težko rečem ali se je ena malo naprej ali druga malo nazaj ali pa oboje. V dlesnih na tem mestu občasno čutim tudi bolečino, zbodljaje. Ker sem star 24 let in par tisoč evrov za ponoven fiksen aparat ne pride v poštev me zanimajo druge možnosti. Na enem izmed prvih pregledov se spomnim da sta se dva ortodonta pogovarjala o tem če bi mi izpulili dva zoba, ker imam premajhno čeljust pa do tega ni prišlo. Zaenkrat bi bil zadovoljen že če bi stanje ostalo kjer je. Bi pomagalo če bi mi izpulili osmice ( do sedaj mi je izrasla samo ena), kak drug zob ali je še kakšna druga rešitev?

Vprašanje: Spoštovani, nisem prepričana če je dovoljeno pisati linke tukaj, vendar me res zanima tole: na strani slovenskega distributerja za laserske naprave za odtranjevanje dlak prodajajo tudi enega za domačo uporabo (IPL) in stane okrog 600 evrov, kar je precej manj kot nekaj tisoč, kar bi zapravila v kozmetičnem salonu. http://www.art-kozmetika.com/home-ipl-laser-ipl-laser-za-domaco-uporabo.html Vaše mnenje je zame odločilno! Ali menite, da je varen? Lepo vas pozdravljam in vam želim lepe praznike :) NJ

Vprašanje: Še to...včasih pišete, naj si poiščemo svetovalca, ki nam bo izračunal dnevne vnose kalorij, postavil jedilnike, itd., kje pa ga najti? Je to možno v okviru zdravstvenega zavarovanja? Takih "strokovnjakov" je namreč mnogo in zahtevajo od 20 evrov naprej za jedilnike...v osnovi pa so ti jedilniki le kopije "ketonske diete" z interneta. Pa še eno vprašanje - ali drži informacija, da se več ne izdaja zdravila Reductil?

Vprašanje: Pozdravljeni! Resnično bi si želel nasvet glede (meni) zelo neprijetnega problema... Že več let se mi namreč dogaja, da se pretirano znojim pod pazduhami. Preizkusil sem že veliko pripomočkov, ki sem jih kupil v lekarni, vendar noben ni odpravil problema. Po nasvet sem se obrnil tudi k dermatologu, vendar mi je svetoval, naj pristanem na poseg, pri katerem bi mi vbrizgali injekcije botulina, ki bi pripomogel pri zmanjšanju potenja, vendar bi to moral ponavljati na približno 6 mesecev, kar pa je po mojem mnenju malce preveč potrošniško, saj en poseg stane 700 evrov. Kakor koli že, nadvse se trudim, da bi problem izginil, saj je začel vplivati tudi na mojo samozavest, ki je tako rekoč skorajda ni več. Resnično bi si želel, da bi se našla ustrezna (dolgotrajna) rešitev problema, saj v nasprotnem primeru ne vem več, kako naprej. Potenje se pojavi v vseh situacijah in traja od trenutka, ko se zbudim, do takrat, ko zaspim. Pri potenju dobesedno čutim, kako kapljice znoja tečejo proti dlanem in pasu in tega bi se resnično rad enkrat za vselej popolnoma rešil. Resnično bi vas prosil za nasvet, kaj lahko glede tega storim. Preko Vizite sem sicer že slišal za več operacij (tudi brezplačnih), ki dolgotrajno odpravijo problem in nadvse bi si želel, da bi se našel ustrezen tretma tudi zame. Že vnaprej sem Vam najlepše zahvaljujem za Vaš čas in pomoč.

Vprašanje: Pozdravljeni! Kmalu bom stara 22 let. Imam problem s svojo mamo! Nevem več kako ji naj pomagam, da bo prenehala s temi stvarmi in da mi bo počasi zaupala. Mama je stara 50 let, že par let je brez službe, oče dela v tujini in se vidimo samo vsakih 14 dni za vikend. Ko pride za vikend domov mu večkrat nismo pomembni mi ampak družba in prijatelji. Večkrat mu tudi nič ne paše in se samo obreguje nad vsako stvarjo, pa govori, da nič ne vemo, pa da nič ne naredimo, mami vedno govori, da ni spodobna za nič, da se za nič ne poskrbi. Ampak od časa ko se jaz zavedam kdo sem, vem, da je mama sposobna ženska, poskrbela je za mene in brata, da sva končala šolo in imava vsak že svojo službo, ter sva zrasla v dobri osebi, nisva pijanca, drogiranca in materialista. Vem, da mama zaradi takšne ničvrednosti zelo trpi, ker tudi meni ni fajn in večkrat me očetove besede ponižajo, užalijo. Večji problem je pa sicer v tem, da je mama zadnji dve leti, zelo radovedna in malenkostna. Najbolj me moti to, da ne razume, da sem že odrasla oseba in, da sama služim svoj denar ( ki ga ne zapravljam kar tako, za draga oblačila, in frčkarije, ki nimajo pomena). Rada sem v njeni družbi, rada z njo kam grem, ker je vedno samo doma in večinoma sama, nima prijateljice. Ampak se zandji dve leti pojavlja, da ko sva kje po nakupih, mi pravi, kaj boš s tem, pa to je drago (pa včasih kaka stvar ne stane niti 10 evrov), včasih stoji v trgovini zraven mene in če si kakšno stvar kupim, gleda samo ceno, če si vzamem svojo košarico, pa grem v svojo stran, potem ko se srečava gleda kaj imam v košarici. Še vedno in velikokrat mi reče, da sem punčka, da sem deklica, kar me seveda moti, tudi v družbi in pred drugimi ljudmi se večkrat tako izrazi. Velikokrat tudi odgovarja namesto mene, ko mi kdo zastavi vprašanje. To me zelo moti, ker predvidevam, da sem odrasla ženska, ki ima svojo službo in sem sposobna poskrbeti zase. Želim si tudi svoje družine, vendar se bojim, da bo tudi tam posegala v mojo osebnost in mi bo govorila kako in kaj naj delam. Če sama sebe ocenim sem pridna in delovna oseba. Ko pridem iz službe vedno grem delat nekaj kar vidim, da je za narediti. Delam delo na vrtu, pospravlajm, čistim, likam... delam skratka vse kar je delo vsake gospodinje in vsake ženske. Tudi kuham zelo rada, ampak tu se spet pojavi problem, mama, ki želi, da je spet vse tako kot si zamisli ona. Če ne skuham juhe, zakaj je ni, če kuham svoje recepte jo zanima, kaj bom kuhala, tudi to me zelo moti. Zdaj že več kot pol leta nočem kuhat, ker me je strah njenega vdora v poseg mojega dela v kuhinji. Vedno ko sem kuhala sem jo prosila, da mi naj da mir, ker ji želim samo dokazati, da vem tudi sama skuhati, in da če mi kaj ne bo uspelo, ne bomo umrli od lakote, vendar tega enostavno ne zmore. Tudi pri ostalih opavilih me je en čas zelo nadzirala, vendar je počasi s pomočjo mojih prošenj prenehala. Večkart me prosi, ko se tako obnapa in se skregava da ji naj pomagam, da preneha s tem, ker se zaveda, da to kar počne ni pravilno. Obe obiskujeve vsaka svojega psihiatra, jaz jemljem antidepresive, mama pa neke druge tablete še za pomirite živcev. Pred kratkim sva obe obiskala psihiatrinjo, ker si želim, da bi imele skupno terapijo in rešile ta problem. Sama psihiatrinja ji je takrat rekla, da se mora naučiti sedaj živeti z odraslimi otroci, da ne sme posegati toliko v naše življenje, da nam mora dati svoj mir in naj nam ne vsiljuje svojega mnenja in svojih nasvetov, če zanj nismo vprašali.Če kaj ne bomo vedli jo bomo sami poprosili za pomoč, kar je tudi res, vedno ko se ne znajdem jo vprašam, za nasvet. Na žalost je to bil samo en posvet s psihiatrinjo, ki pa skoraj ni pomagal in je stanje še vedno enako. Sama pri sebi opažam, da slabo vpliva name vse skupaj, ker zadnje čase nisem mirna, roke mi letijo in tudi stiska me v trebuhu ter prsih, rada bi svoji mami dokazala, da sem odgovorna oseba in da je lahko mirna, ter želim si da bi me sprejela takšno kakšna sem, saj sem vendar njen otrok. Vem mogoče boste rekli, da je čas, da grem na svoje,ker živimo še skupaj, in da rešitve ni. ampak psihiatrinja na prvem srečanju je rekla, da se da rešiti, mogoče se rabi več časa in več skupnih terapij, če bomo pa šli narazen, bo pa ostala samo velika bolečina v meni in moji mami, ki naju bo samo še bolj ločila, kar pa si ne želim. Moti me tudi to, da me sodelavke v službi ( delam s samimi starejšimi ženskami, nad 45 let) ne jemljejo resno. Večkrat mi katera tudi reče, da bi lahko bila njen otrok, že ampak sem zdaj in vedno bom njihova sodelavka pa če sem še tako mlada in mlajša od njih, tudi one me včasih ne sprejmejo kot odrasle osebe. Po poklicu sem medicinska sestra in se vsak dan srečam z ljudmi s pacienti, ki enako, vedno ko spostavijo prvi stik z menoj in vidijo, da sem mlada, preidejo na tikanje, čeprav me ne poznajo. To me moti, ker ne glede na to koliko let imam in da sem še mlada, sem službena oseba.Tudi to ima velik vpliv na mojo duševno rast. Zelo se počutim manj vredna zaradi teh stvari in tega, da me ljudje ne spoštujejo niti kot mlade osebe, čeprav smo mladi smo tudi mi samo ljudje in vredni spoštovanja. Družbeno okolje me še ne bi toliko motilo, če ne bi sama mama bila takšna do mene in mi pokazala, da mi ne zaupa kot odrasli osebi. Večkrat jo vprašam, kdaj me bo začela spoštovati, kot tako kot sem in odgovor je, boš videla, a na žalost v dveh letih še tega nisem videla. A bom res videla in kako ji naj še pomagam, da bo zaupala meni in bratu, kot odrasli osebi? Se opravičujem za tako dolgo napisano pismo, vendar še želim slišati eno mnenje, ki bi lahko pomagalo in dalo kakšno možno rešitev. Hvala lepa že v naprej in lep pozdrav, ter lep dan želim.

Vprašanje: Pozdravljeni! Kmalu bom stara 22 let. Imam problem s svojo mamo! Nevem več kako ji naj pomagam, da bo prenehala s temi stvarmi in da mi bo počasi zaupala. Mama je stara 50 let, že par let je brez službe, oče dela v tujini in se vidimo samo vsakih 14 dni za vikend. Ko pride za vikend domov mu večkrat nismo pomembni mi ampak družba in prijatelji. Večkrat mu tudi nič ne paše in se samo obreguje nad vsako stvarjo, pa govori, da nič ne vemo, pa da nič ne naredimo, mami vedno govori, da ni spodobna za nič, da se za nič ne poskrbi. Ampak od časa ko se jaz zavedam kdo sem, vem, da je mama sposobna ženska, poskrbela je za mene in brata, da sva končala šolo in imava vsak že svojo službo, ter sva zrasla v dobri osebi, nisva pijanca, drogiranca in materialista. Vem, da mama zaradi takšne ničvrednosti zelo trpi, ker tudi meni ni fajn in večkrat me očetove besede ponižajo, užalijo. Večji problem je pa sicer v tem, da je mama zadnji dve leti, zelo radovedna in malenkostna. Najbolj me moti to, da ne razume, da sem že odrasla oseba in, da sama služim svoj denar ( ki ga ne zapravljam kar tako, za draga oblačila, in frčkarije, ki nimajo pomena). Rada sem v njeni družbi, rada z njo kam grem, ker je vedno samo doma in večinoma sama, nima prijateljice. Ampak se zandji dve leti pojavlja, da ko sva kje po nakupih, mi pravi, kaj boš s tem, pa to je drago (pa včasih kaka stvar ne stane niti 10 evrov), včasih stoji v trgovini zraven mene in če si kakšno stvar kupim, gleda samo ceno, če si vzamem svojo košarico, pa grem v svojo stran, potem ko se srečava gleda kaj imam v košarici. Še vedno in velikokrat mi reče, da sem punčka, da sem deklica, kar me seveda moti, tudi v družbi in pred drugimi ljudmi se večkrat tako izrazi. Velikokrat tudi odgovarja namesto mene, ko mi kdo zastavi vprašanje. To me zelo moti, ker predvidevam, da sem odrasla ženska, ki ima svojo službo in sem sposobna poskrbeti zase. Želim si tudi svoje družine, vendar se bojim, da bo tudi tam posegala v mojo osebnost in mi bo govorila kako in kaj naj delam. Če sama sebe ocenim sem pridna in delovna oseba. Ko pridem iz službe vedno grem delat nekaj kar vidim, da je za narediti. Delam delo na vrtu, pospravlajm, čistim, likam... delam skratka vse kar je delo vsake gospodinje in vsake ženske. Tudi kuham zelo rada, ampak tu se spet pojavi problem, mama, ki želi, da je spet vse tako kot si zamisli ona. Če ne skuham juhe, zakaj je ni, če kuham svoje recepte jo zanima, kaj bom kuhala, tudi to me zelo moti. Zdaj že več kot pol leta nočem kuhat, ker me je strah njenega vdora v poseg mojega dela v kuhinji. Vedno ko sem kuhala sem jo prosila, da mi naj da mir, ker ji želim samo dokazati, da vem tudi sama skuhati, in da če mi kaj ne bo uspelo, ne bomo umrli od lakote, vendar tega enostavno ne zmore. Tudi pri ostalih opavilih me je en čas zelo nadzirala, vendar je počasi s pomočjo mojih prošenj prenehala. Večkart me prosi, ko se tako obnapa in se skregava da ji naj pomagam, da preneha s tem, ker se zaveda, da to kar počne ni pravilno. Obe obiskujeve vsaka svojega psihiatra, jaz jemljem antidepresive, mama pa neke druge tablete še za pomirite živcev. Pred kratkim sva obe obiskala psihiatrinjo, ker si želim, da bi imele skupno terapijo in rešile ta problem. Sama psihiatrinja ji je takrat rekla, da se mora naučiti sedaj živeti z odraslimi otroci, da ne sme posegati toliko v naše življenje, da nam mora dati svoj mir in naj nam ne vsiljuje svojega mnenja in svojih nasvetov, če zanj nismo vprašali.Če kaj ne bomo vedli jo bomo sami poprosili za pomoč, kar je tudi res, vedno ko se ne znajdem jo vprašam, za nasvet. Na žalost je to bil samo en posvet s psihiatrinjo, ki pa skoraj ni pomagal in je stanje še vedno enako. Sama pri sebi opažam, da slabo vpliva name vse skupaj, ker zadnje čase nisem mirna, roke mi letijo in tudi stiska me v trebuhu ter prsih, rada bi svoji mami dokazala, da sem odgovorna oseba in da je lahko mirna, ter želim si da bi me sprejela takšno kakšna sem, saj sem vendar njen otrok. Vem mogoče boste rekli, da je čas, da grem na svoje,ker živimo še skupaj, in da rešitve ni. ampak psihiatrinja na prvem srečanju je rekla, da se da rešiti, mogoče se rabi več časa in več skupnih terapij, če bomo pa šli narazen, bo pa ostala samo velika bolečina v meni in moji mami, ki naju bo samo še bolj ločila, kar pa si ne želim. Moti me tudi to, da me sodelavke v službi ( delam s samimi starejšimi ženskami, nad 45 let) ne jemljejo resno. Večkrat mi katera tudi reče, da bi lahko bila njen otrok, že ampak sem zdaj in vedno bom njihova sodelavka pa če sem še tako mlada in mlajša od njih, tudi one me včasih ne sprejmejo kot odrasle osebe. Po poklicu sem medicinska sestra in se vsak dan srečam z ljudmi s pacienti, ki enako, vedno ko spostavijo prvi stik z menoj in vidijo, da sem mlada, preidejo na tikanje, čeprav me ne poznajo. To me moti, ker ne glede na to koliko let imam in da sem še mlada, sem službena oseba.Tudi to ima velik vpliv na mojo duševno rast. Zelo se počutim manj vredna zaradi teh stvari in tega, da me ljudje ne spoštujejo niti kot mlade osebe, čeprav smo mladi smo tudi mi samo ljudje in vredni spoštovanja. Družbeno okolje me še ne bi toliko motilo, če ne bi sama mama bila takšna do mene in mi pokazala, da mi ne zaupa kot odrasli osebi. Večkrat jo vprašam, kdaj me bo začela spoštovati, kot tako kot sem in odgovor je, boš videla, a na žalost v dveh letih še tega nisem videla. A bom res videla in kako ji naj še pomagam, da bo zaupala meni in bratu, kot odrasli osebi? Se opravičujem za tako dolgo napisano pismo, vendar še želim slišati eno mnenje, ki bi lahko pomagalo in dalo kakšno možno rešitev. Hvala lepa že v naprej in lep pozdrav, ter lep dan želim.

Vprašanje: Že celo svoje življenje sem nesrečna zaradi zob.Kot otrok sem hodila k ortodontu,nosila več let aparat, ker sem imela ozke dlesni,mi je ortodont izpulil vse štiri stalne dvojke, tako, da je naredil prostor ostalim , meni pa so ostali ,,drakulski ,, zobje. Po nosečnostih ( imam tri polnoletne otroke ) so se mi zobje počasi ,,sesuli,,. Zvečer je bil, zjutraj ga ni bilo več. Tako sem ostala praktično skoraj brez zob - razen enic ter trojk in šestic. Moj zobozdravnik mi na mojo željo ni hotel narediti prevlek na trojkah, ker po njegovem mnenju ne bi izgledalo naravno. Zdaj mi je izdelal obe protezi (stali sta me nekaj manj kot 600 evrov), vendar sta grozni.Kot bi imela sosedove zobe! Zgornja se mi sploh ne prilega, skače mi gor in dol, jesti sploh ni mogoče. Da ne govorim o izgledu! KATASTROFA! Odvzel mi je ponovni odtis za zgornjo protezo in sedaj čakam na njo. Kaj naj storim, če bo zopet čisto zgrešena? Ali imam pravico zahtevati denar nazaj? Ostanejo mi še vedno moji ,,drakulski,, zobje....Hvala za odgovor.

Vprašanje: Spoštovani! Zlomila sem sprednji zob-enko, na polovico po širini.Moja zobozdravnica mi je zob zbrusila in naredili so mi nadomestni zob,ki sem ga plačala 70 evrov.In kontrolo čez 6 mesecev.No sedaj pa mi hoče narediti nov,"taprav zob"katerega moram spet plačati in plačati moram tudi nadomestek za ta zob,ki mi ga bodo dali do takrat.Zanima me,zakaj mi takoj ni naredila pravega zoba in zakaj moram 2x plačati nadomestni zob. Koliko stane en takšen zob!Bila sem v zd in na koncesijo? Hvala za vaš odgovor! Tanja

Vprašanje: Pozdravljeni! Moje ime je luka, star sem 23 let. Rad bi Vas vprašal sledeče: pred kratskim sem se oglasil pri zasebni zobozdravnici za mnenje mojih zob. Moja težava je v tem, da se mi je začelo pred dvem mesecem boleti zgornje in spodnje čeljusti- zobi. Občasno pa imam občutek, kot da mi hoče razgnati zgornjo čeljust. Proti večeru imam glavobole. Ko sem se pozanimal za fiksni aparat, ki sem ga nameraval začeti nositi, da bi se stanje izboljšalo. Končalo pa se je pri tem, da za začetek bi moral dati slabih 2000 evrov za aparat in za nadaljnje zdravljenje še okoli 1000 evrov. Ker trenutno ne zmorem zbrati toliko denarja, Vas sprašujem kaj naj storim? Se da začasno rešit? Za odgovor se Vam vnaprej zahvaljujem. Luka

Vprašanje: Pozdravljeni! star sem 19 let in imam kljukast nos. Ker sem še dijak si nemorem privoščiti korekcije nosu ker stane čez 1600 evrov. Zanima me če se da kje v tujini opraviti to ceneje ali pa če je še kakšna druga cenejša možnost. Hvala LP

Vprašanje: Spoštovani, stara sem 26 let in potrebna aparata. Ortodonta sem obiskala pred letom dni, da mi analizira situacijo, aparata pa nisem dobila, zaradi finančnih nezmožnosti. Menda je moja situacija težavna (ne vem, ali imam odprti ugriz - zanima me, kaj to je?), zgornji zobje približno za 7 mm segajo enakomerno čez spodnje. Aparat bi morala nositi 2, celo 3 leta - zakaj tako zelo dolgo? Glede cene fiksnega aparata pa so vsi ortodonti skrivnostni - vsak ti reče, da prideš najprej na prvi pregled, ... ja, ja, saj razumem - vsak ima individualno situacijo, ampak cene za vsako zvezdico in terapijo so pa približno enake? Sicer pa že sam prvi pregled stane od 5000 SIT do 7000 SIT - zakaj so že tu takšne razlike v ceni!!!??? Verjetno si aparata zaradi slabih finančnih razmer nikoli ne bom mogla privoščiti - ortodont mi je sicer omenil ceno tisoč evrov, predvidevam pa, da bi me stalo mnogo več, če ne celo še enkrat več? Zanima me še to, ali bi s fiksnim aparatom lahko dosegla isti rezultat tudi pri npr. 34. letih? Ali bi se s snemljivim aparatom pri teh letih sploh kaj doseglo - ali ima kakšen učinek? Vem, malce nerealno vprašanje, ampak raje bi tudi 5 let, če bi bilo treba redno nosila snemljivega. Moj položaj zob naj bi bil tudi deden - nebo oz. čeljust je ozko in globoka. Hvala za odgovore!

Vprašanje: Prosim Vas za pomoč pri naslednji zadevi. Za obe petici spodaj nisem imel naslednikov oz. stalnih zob. Na levi strani še imam mlečni zob, ker je še v redu (sicer zaplombiran, a še drži). Na desni pa so mi mlečni zob pred kratkim izdrli, ker se je plomba odkrušila in je niso mogli več popraviti. Ortodontka mi svetovala, naj si dam delati implantant, ker drugače bo zob, ki je nad petico, začel počasi izpadati. Mene pa zanima, ali je to res ter v kakšnem času ti lahko izpade? Z veseljem, bi si dal delati implantant, če ne bi stal 1000 evrov! Sem namreč študent, ki bi moral za to dati kar lep del svojih prihrankov. Torej, prosim Vas za nasvet, ali je implantant zaradi zoba nad petico res potreben, kajti funkcionalno me manjkajoči zob ne moti? Vnaprej hvala za odgovor.

Vprašanje: Spoštovani! Zanima me, ali imate tudi laser za odstranjevanje ognjenega znamenja? Fantu so namreč že pred 2-3 leti na dermatoven. kliniki v KC opravili 1 poseg, nato pa se je laser pokvaril. Popravili ga niso in povedali, da ga tudi ne bodo, pri tem pa so sporočili še, da v Sloveniji drug tak laser ne obstaja. Fant je bil nato že 2x na derm. kliniki v Trstu, kjer pa imajo drugačno metodo dela (in verjetno tudi drugačne laserje). Postopek je zelo drag (cca. 1300 evrov + lekarna), ne ve pa še natanko, koliko posegov bo še potrebih, da bo nevus flamenus izginil. Če torej tak laser imate, mi prosim povejte, koliko stane terapija (in ali se to krije iz zdr. zavarovanja ali ne; prvič v SLO se je krilo). Če pa ga nimate, morda veste, če ga v Sloveniji res ni? Zanima me tudi postopek povračila zneska za posege, opravljene v tujini (Italiji) s strani ZZZS. Ali dobi povrnjene vse stroške ali le v vrednosti, ki bi veljala za take posege v SLO? Koliko časa traja vse to - od vložene vloge do izplačila? Ali mora račune prinašati sproti ali lahko vse skupaj predloži po koncu terapije? Hvala za odgovor in lep pozdrav!