Ključne besede: depresija, vožnja, avtomobil, sposobnost, hujša, oblika, risperdal, prepoved, relativna
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Mojemu stricu so zdravniki pred približno desetimi leti pripisali bolezen depresijo, za katero se je zdravil v psihiatrični bolnišnici. Ko je bil tudi telesno zelo slaboten, so po sedmih letih ... več
Vprašanje: Mojemu stricu so zdravniki pred približno desetimi leti pripisali bolezen depresijo, za katero se je zdravil v psihiatrični bolnišnici. Ko je bil tudi telesno zelo slaboten, so po sedmih letih odkrili, da je vzrok bolezni bolerija, za katero zdaj opravlja preglede. Kako leto nazaj je bilo njegovo psihično stanje že skoraj dobro, bil pa je zelo aktiven - ves čas je pospravljal in delal. Nato se mu je stanje poslabšalo in je bil spet napoten v psihiatričnio bolnišnico. Po prihodu domov pa je postal zelo pasiven. Sedaj veliko večino dneva preleži. Jemlje tablete Risperdal in sicer 1 mg zjutraj ter 2 mg zvečer. Sam pravi, da je sposoben voziti avto in ga tudi včasih vozi. Zanima pa me, kakšno je vaše mnenje o sposobnostih za vožnjo avtomobila bolnika s tako boleznijo in s takšnimi zdravili. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem in vas pozdravljam.
Odgovor: Depresija je zelo raznolika psihična motnja, hujše oblike je treba zdraviti v bolnišnici. Zdravljenje prilagajamo vsakemu bolniku posebej, glede na vrsto depresije in upoštevaje tudi morebitne spremljajoče telesne bolezni. Glede na to, da so Vašemu stricu predpisali Risperdal domnevam, da je zbolel za hujšo depresivno motnjo. Z zdravili dosežemo omilitev znakov bolezni, zdravila je potrebno jemati dovolj dolgo časa, nekateri celo doživljenjsko. Kadar je potrebno podati mnenje o zmožnosti upravljanja z motornimi vozili, moramo upoštevati psihično stanje posameznika, kot tudi zdravila, ki jih jemlje. Risperdal je trigonik, zdravilo za katerega velja le relativna prepoved vožnje z motornimi vozili. Svetujem, da se Vaš stric o tem vprašanju pogovori z lečečim psihiatrom, ki pozna njegovo bolezen in jo tudi zdravi.
Metka Faganelj But, dr. med.,
Ključne besede: SAMOPODOBA, KRITIK
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: moja težava delam ispit za avto .ko imam izpitno vožnjo meni udarja vročina v glavo se tresem nič ni zmenoj želodec mi rastrga in stem strahom nič ne naredim.Moje vedenje je vredu sam kar se dogaja ... več
Vprašanje: moja težava delam ispit za avto .ko imam izpitno vožnjo meni udarja vročina v glavo se tresem nič ni zmenoj želodec mi rastrga in stem strahom nič ne naredim.Moje vedenje je vredu sam kar se dogaja je ta strah želim si vse na svetu da to dokončam spremembe so moja ovira kod da sem jaz tista da to pa nemorem dosežt .saj ko sem z svojim inštruktorjam mi ni nič vse vredu izpeljem ko pride do zakljička sem vsa v stresu .izpit imam ponovno v torek 10.8 če ae da kaj pomagagat da se kupi v lekarni se lepo zahvaljujem STRAH SPREMEMB JE MOJ VEČNI PROBLEM KOD DA NISEM TAM KO BI TISTI TRENUTEK MORALA BIT NAJLEPŠA HVALA
Odgovor: Spoštovani!
Po mojem mnenju je jedro vašega problema v nizkem samospoštovanju in anuliranju sebe kot nekoga, ki lahko najbolj avtentično poda oceno tega koliko ste vredni.
Potrebujete okolico, ki vas bo skozi prizmo uspešno ali neuspešno opravljenih izzivov etiketirala kot nekoga, ki je dober ali slab.
Svoje težišče najdite v sebi in se zavedajte, da je vaša dolžnost stopiti na svojo stran in biti sebi zaveznica, ter vsako nalogo, ki je pred vami jemati v luči učenja. V kolikor bi se vsi tako kot vi bali spodrsljajev in napak, ki so sestavni del življenja, mnogi še shodili ne bi, ker bi se bali pasti.
Samo pogumno, edino kar je nujno je, da ustavljate svojega notranjega komentatorja, ki vam spodrsljaje prikaže kot še en dokaz, da ste ničvredni.
Temu v kontro si začnite ponavljati kaj vse pa ste kdaj uspešno naredili in to, na kar ste lahko ponosni, zagotovo je v vašem življenju tega kar precej a le-to vaše kritično oko žal prezre, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 23.08.2010
Ključne besede: OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni,
prepričana sem, da moj mož trpi za obsesivno-kompulzivno motnjo, vendar tega ne želi priznati.
Zadnje leto živimo z družino v lastni hiši, vendar je življenje z možem mukotrpno. ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,
prepričana sem, da moj mož trpi za obsesivno-kompulzivno motnjo, vendar tega ne želi priznati.
Zadnje leto živimo z družino v lastni hiši, vendar je življenje z možem mukotrpno. Naj opišem na kratko njegova dejanja:
- vsak dan najmanj 3 ure čisti hišo (zjutraj, popoldan, zvečer) - obriše tla, posesa, vse pospravi, vsaka stvar mora biti na točno določenem mestu, tudi otroške igrače,
- cel dan v službi se sekira, kakšna bo hiša, ko bo prišel doma (kaj vse bo moral pospraviti),
- ne sme si umazati čevljev, tudi midva z otrokom ne, če si slučajno jih, ima v žepu krpo, da jih takoj obriše,
- posode ne smem umivati, ker jo on umije bolj natančno,
- avto mora biti brez madeža (skoz ga čisti),
- na avtu je bila ena mala praskica, ga je že moral peljati k avtoličarju,
- hiša je polna dekoracij - vsaka dekoracija mora biti na svojem mestu, če jo prestavim, jo vsakokrat prestavi nazaj,
- na WC roli papirja ne sme biti malo papirja, takšno rolo takoj zamenja z novo,
- na pultu v kuhinji ne sme biti ene stvari,
- pijem lahko samo iz enega kozarca,
- tobogan, bazenček in ostalo mora biti pred hišo postavljeno točno v liniji,
- vsaka obleka (tudi moja in otroška) mora takoj biti zložena v omaro,
- vsako smet (listi) pred hišo takoj pobere in vrže v smeti,
- torbe morajo nujno biti v prtljažniku avta, nikakor ne spredaj....,
- če je kdo na obisku, njega pa ni doma, me najprej vpraša, kje smo bili: zunaj ali noter (da vidi, ali je kaj vsrano).
Po drugi strani je odvisnik od športa. Če se ne ukvarja s športom vsaj 4 - 5 x teden intenzivno, je nemiren, agresiven.
Skratka, ure in ure porabi za svoje vzdrževanje reda in je ob tem zelo slabe volje. Meče stvari po zraku in zgodilo se je že, da me je fizično napadel, ko sem ga hotela ustaviti.
Prosim za pomoč. Prosim za nasvet, kam iti. Kako ga prepričati naj gre k zdravniku. Menim, da njegovo vedenje odraža bolezensko stanje.
Lp, Nina
Odgovor: Spoštovani!
Glede na vaše pisanje gre pri vašem partnerju najbrž za poteze anankastične osebnostne strukture za katero je značilno rigidno oklepanje ustaljenih navad in osvojenih pravil vsakodnevnega življenjskega ustroja.Disciplinirano držanje vnaprej določenih zaporedij ritma funkcioniranja taki osebi nudi občutke varnosti in notranjega miru.
To je njegov način preživetja in vsekakor tudi sam trpi. Glede na kronificiteto simptomatike in globoko utirjenost privzetih navad menim, da veliko maneverskega prostora za korigiranje vašega partnerja niti ni na razpolago, saj zadeve sam pri sebi niti ne doživlja kot moteče zato ni motivacijskega momenta, ki bi omogočil njegov interes za poskus predrugačenja sedanjega energetsko izčrpljujočega življenjskega sloga, kar bi vključevalo tudi obisk psihiatra in jemenje antidepresivne terapije, ki lahko obsesivno kompulzivno simptomatiko nekoliko omeji.
Na vas je, da se odločite ali ste pripravljeni življenje s partnerjem, ki je tozadevno precej zahteven in nepripravljen za spremembo vam motečega vedenja, še tolerirati, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.,
Ključne besede: RELAPS PSIHOZE
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovani!
Zelo sem v skrbeh za mojega svaka. Star je 38 let in se je že zdravil v psihiatrični bolnici, vendar žal ne vem diagnoze. Včeraj sem bila pri njem in je bil videti zelo slabe volje. Ko ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Zelo sem v skrbeh za mojega svaka. Star je 38 let in se je že zdravil v psihiatrični bolnici, vendar žal ne vem diagnoze. Včeraj sem bila pri njem in je bil videti zelo slabe volje. Ko sem ga vprašala kaj je narobe, je rekel, da je nemogoče, da bi ga sploh kdo razumel, ker ima strašne težave. Nato je govoril o tem, da mu otroci skačejo pred avto in da ko gre v gozd na sprehod se mimo njega vozijo motoristi in ga izzivajo, on se pakar trese ob tem(čeprav se po našem gozdu vozi zelo malo motoristov in je to kar neverjetna zgodba). Za piko na i pa je bila izjava, da ko se vozi z avtom vidi svojega šefa v križišču in da ga le-ta izziva. Moram povedati da je moj svak veliko sam (ni poročen in nima otrok) in zelo samotarski tip. Njegove izjave so me zaskrbele in želela bi mu pomagati, vendar ne vem, kako naj se tega lotim. V upanju, da mi boste lahko dali kakšen nasvet, Vas lepo pozdravljam.
Naty
Odgovor: Spoštovani!
V kolikor menite, da bi vaš svak zaradi poslabšanja osnovnega duševnega obolenja utegnil koga ogrožati vam svetujem ,da svoje pomisleke in opažanja posredujete njegovemu osebnemu zdravniku, ki lahko deluje naprej, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 17.07.2010
Vprašanje: Pozdravljena!ponovno vam pišem,upam,da bom dobil tudi odgovor.Zdravim se za depresijo z antidepresivi.Vzrok zaradi katerega sem padel v depresijo pred tremi leti sem nekako prebolel.Sedaj so pri meni izbruhnila čustva do prve ljubezni.od tega dogotka je že 25 let.Mislim,da jo takrat nisem prebolel ampak samo v sebi potlačil čustva.Pred depresijo sem živel dokaj urejeno družinsko razmerje.Ne,da jo nisem pozabil,anpak nisem čutil čustvene bolečine.Prišlo je tako daleč,da me včasih preplavijo tudi solze.Vem,da sva se odtuila,da je to že preživeto,da ona ne spada več v moje življenje.Sam sebe obtožujem,skušam si oprostiti.POmagam si tudi z pozitivnimi afirmacijami,avtosugestijo.Poiskal sem pozitivne dogotke iz mojega življenja in jih uporabljam pri oblikovanju avtosugestije."kjer sem se maučil hoditi,pisati in brati.voziti kolo,naredil ispit za avto,ustvaril družino sem danes prepričan da premagujem tudi preteklost."Naj lepša hvala že v naprej za vaš odgovor.
Odgovor: Spoštovani. Vprašanje je dokaj nejasno, vseeno bom poskušala odgovoriti. Če prav razumem, ste se v mislih nekako vrnili k svoji prvi ljubezni, pri čemer sklepam, da ste že v tretjem življenskem obdobju. Prav tako ni jasno, kaj se je sedaj zgodilo z vašo družino. To moje razmišljanje je na nivoju špekulacije, pa vendar: starejši možgani niso več tako "prožni" kot mlajši, to, kar pa imate, so izkušnje in življenska modrost. Če se zdravite zaradi kakšnih telesnih bolezni (sladkorna bolezen, povišane maščobe, kardiovaskularne bolezni, stanje po možganski kapi itd.), potem to vse lahko vpliva na stanje vaših možganov in se lahko postopoma razvije t.i. psihoorganski sindrom, kjer je ena od značilnosti tudi nihanje razpoloženja, oziroma čustvena inkontinenca (solze se mi kar naenkrat vsujejo), ob že ugotovljeni depresivni motnji. Pozitivne avtosugestije vam lahko samo pomagajo, prav tako pomaga redno jemanje antidepresivov. Morda pri vas gre zgolj za stanje zaljubljenosti, kar pa na temelju pisma ne morem ustrezno ocenjevati, saj je možnih interpretacij lahko tudi več. Omejila sem se na dve najverjetnejši. Lep pozdrav.
Asist. Arijana Turčin, dr. med., 12.04.2010
Vprašanje: pozdravljeni!
stara sem 22 let, že od osnovne šole se brez razloga zapiram vase in v oš sem se večkrat tudi namerno poškodovala..sliši se grozno in počutila sm se prav tako. po končani oš sem imela nekaj mirnih let bila sem polna samozavesti vedno vesela in polna energije... potem pa se je pred parimi leti ponovno začelo .občutki krivde, slabe vesti, tesnobe. že od kar se spomnim me pa vsaka negativna stvar spravi v jok in tudi kaka pozitivna,..začelo se je ponovno, ko je v prometni nesreči umrla od bratranca punca s katero je imel dvojčice takrat stare 3 leta, potem sm se sama imela prometno nesrečo isto leto sem se tudi izpisala iz sole, potem so sledili pregledi pri zdravniku zaradi hrbtenice in mravlinčenja v rokah, našli niso nič in po skoraj enem letu sem se vpisala v večerno šolo v kateri mi je slo odlično, nato pa se je spet začelo stara mama je oktobra imela operacijo kolena in po dveh mesecih po bolnicah, umrla za tumorjem..takrat je bilo izredno težko saj sm morala doma veliko pomagat, sploh pa ko si je mati mesec za tem zlomila roko in se en mesec za njo pa še oče.. med tem so se meni pojavile bolečine v hrbtenici(vrat) in glavoboli ki so bili vedno samo na levi strani glave.. tri mesece so me zdravili za vnetje sinusov in na koncu poslai na orl kjer sm mela operacijo nosnega pretina in nosnih školjk, orolog me je poslal se na proti bolečinsko kjer sm dobivala tudi blokade v zadji del glave..glavoboli so za mesec ali dva izginili, sedaj pa se spet ponavljajo in so čedalje hujši,čakam pa tudi na mri vratne hrbtenice. in po letu in pol od smrti stare mame je zbolel še stari ata, ki je trenutnu v bolnici in je v kritičnem stanju..
prebijam se iz dneva v dan, saj se mi je začelo dogajat da sem zelo zmedena, stavki in besede včasih ne pridejo vn takšni kot so bili v glavi, se mi zgodi da tudi rahlo zajeclam večkrat na dan se zasanjam in se čist odtujim brez da bi na neko stvar mislila,..spet imam občutek tesnobe, ki se poveča ko nekaj narobe rečm ali naredim, ker pa se mi je zadnje čase večkrat zgodilo kot npr. zaradi tega ker je bilo moje zdravje in stanje doma sedaj zelo neprijazno in mami in oče sta bila dva dni v kc v lj z starim atom, in je bilo doma treba malo počuvat staro mamo,sem prosila zdravnico za tri dni bolniške glede na moje glavobole in trebušno virozo ki me je ujela, s tem bi pa doma tudi poskrbela da je vse ok in da imata starsa vsaj en topel obok s tem pa tudi brat fant in stara mama saj nas je v hiši 8. vendar ko sem sporočila da me nebo odziv ni biu tak kot sm pričakovala ampak zelo negativen kar me je zelo prizadelo, saj delam v lokalu ker sem edina zaposlena in me lahko katera koli od sodelavk, ki so preko študenta zamenja, in ker sm med pogovorom doživela black out in nisem vedela kaj bi zdej ona rada slišala me je to zelo razburilo.. takih black outou je čedalje več ko me samo ena beseda tako zmede da al se razjezim ali pa enostavno utihnem kr nevem kaj reči..vrnila se je žalost in pretirano spanje in utrujenost, sm čisto brez potrpežljivosti, samozavest mi je izginila čez noč in se sploh neznam več zase postavt, na jok mi gre ob vsaki drugi besedi..sm skoraj pozabila, zadn tedn ko zaključujem v lokalu in sem sama se dobesednu v roku petnajstih minut ustrašm lastne sence in nočne more so že kr stalnica, v katerih se tudi premetavam in kričim, na to me je opozoril moj fant..
rabila bi nasvet kako premagati jok, nočne, more, zmedenost, občutek tesnobe krivde, slabe vesti in pozitivno gledati na vse, ko pa vse kar bi nardila je se vsedla v avto in odpeljala za nekaj dni ali tednov daleč stran..
rada bi se vam ze v naprej zahvalila za nasvet!
Odgovor: Spoštovana,
opisujete vrsto obremenilnih situacij (smrt bratove punce, babice, dedkovo umiranje, poškodbe…), na katere se odzivate bodisi s psihosomatskimi simptomi (bolečine v hrbtenici, mravljinčenja, glavoboli, prebavne težave…) in s psihičnimi znaki (jok, nočne, more, zmedenost, občutek tesnobe krivde, slabe vesti, pretirano spanje in utrujenost, brez potrpežljivosti, black out…=, kakor tudi samopoškodbenim vedenjem. Vse obremenilne situacije imajo skupno značilnost – izguba ali grožnja izgube pomembne osebe, ki v vas sproži tesnobne in depresivne občutke. Ločitveno (separacijsko) tesnobo ponavadi srečamo pri ljudeh, ki jim oblika odnosa s pomembnimi osebami v zgodnjem otroštvu ni dala ustrezne podpore za čustveno osamosvajanje. Rezultat je pretirana (simbiotična) povezanost z družinskimi člani, zato njihova izguba ali grožnja izgube zbudi take rušilne občutke, kakršne opisujete. Izvor teh občutkov je strah, da brez teh ljudi ne moremo preživeti, da z njimi umira del nas, počutimo se izgubljeni, jezni in ogroženi. Jeza in tesnoba zaradi zapuščenosti se kaže skozi globoke občutke krivde in sramu, torej skozi depresivne znake , pa tudi skozi telesne težave - psihosomatske znake. Predlagam vam, da poiščete psihoterapevta, s katerim boste predelali vaše občutke ob izgubah in se skozi terapijo naučili prepoznavati, sprejeti in izražati svoja čustva na za vas manj rušilne načine, kot je depresija oziroma psihosomatsko odzivanje in razviti ustreznejše obrambne mehanizme, ki vam bodo omogočali lažje preživeti take in podobne obremenilne okoliščine, ki pa so sicer del vsakdanjega življenja. Pazite nase, .
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 13.04.2010
Ključne besede: pareza, peroneus
Simptomi:
Deli telesa: OSTALO
Opis: Oprostite samo nekaj bi še vprašala sem ono 16 letno dekle, ki vam je že pisala zaradi peroneusa..ko ste mi posredovali odgovor bi samo še nekaj povedala..Moje stanje z nogo se ne izboljšuje, ... več
Vprašanje: Oprostite samo nekaj bi še vprašala sem ono 16 letno dekle, ki vam je že pisala zaradi peroneusa..ko ste mi posredovali odgovor bi samo še nekaj povedala..Moje stanje z nogo se ne izboljšuje, zdravniki menijo da bi zivec naj bil ukleščen v hrbtenici..bolečine v kolenu so pa na notranji strani in so včasih zelo hude.Je možno da so hujše tudi zaradi prometne nesreče8na prehodu za pešce me je zbil avto)in me zadel v predel kolena kjer sem bila operirana?.Glede vaj, ki ste mi jih svetovali sem že poskusila in ni bilo kaj prida.
Drugače pa hvala za odvor in srečno..
Odgovor: Spoštovani,
koleno lahko boli zaradi posledic poškodbe, mišičnega neravnovesja ali ukleščenega živca v hrbtenici (lahko pa zaradi vsega trojega).Ne preostane vam drugega, kot počakati na dokončno mnenje nevrologa oz. ortopeda. Prosite ga za razlago, postavljajte vprašanja (borelija?), naj vam pove, kaj bi lahko storili sami, pa še niste. Imate tudi pravico do dodatnega mnenja.
Lep pozdrav.
, 17.03.2010
Vprašanje: imam eno vprasanje . 11.5 2009 me je na prehodu za pesce povozil avto in sem utrpela zlom notranjega maleola . 10.3.2010 sem bila ponovno operirana in so mi dali ven žice . stara sem 21 let . sedaj se to lepo celi ni znakov vnetja . čakam samo se da mi odstranijo šive . zanima me koliko dolgo traja okrevanje . hvala za odgovor . lep pozdrav
Odgovor: Pozdravljeni !
V kolikor ni bilo zapletov pri celjenju zloma in jih ne bo tudi pri celjenju rane po odstranitvi žic, potem boste lahko po enem mesecu sposobni za takšne obremenitve kot pred poškodbo.
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 17.03.2010
Vprašanje: Živjo!
Stara sem 20 let in me panični napadi (agorafobija) mučijo že nekaj let. Dobro leto sem se zdravila s Cipralexom in je bilo nekaj časa bolje, zdaj pa se težave spet ponavljajo in so še hujše kot prej.
Malo pred tem, preden so se prvič začele težave, me je zbil osebni avto, venar nisem šla k zdravniku niti nisem nikomur povedala. Zanima me, če se lahko take težave pojavijo zaradi morebitnega udarca v glavo ali pa to na kakršnikoli način vpliva na te težave? Rada bi vedela, če je med tem kakšna povezava (na fizični ravni). Hvala za odgovor
Odgovor: Pozdravljena. Vsekakor ni izključeno, da je morebitni udarec v glavo vzrok Vašim težavam, oziroma verjetno vsaj nekoliko doprinese temu, da imate panične napade. Lahko opravite preiskave, ki bi morda uspešno odgovorile na to dilemo (naj pripomnim, da ni nujno, da bi preiskave karkoli pokazale), predvsem slikanje CT glave. Verjetneje se je pri Vas po travmi razvilo anksiozno stanje, ki se občasno ojača v obliki paničnega napada. Cipralex (escitalopram) ni slabo zdravilo, ga pa mogoče jemljete neredno ali v prenizkem odmerku - glede tega se posvetujte z zdravnikom, ki Vam ga je predpisal. Obstajajo seveda tudi druga sorodna zdravila, ki bi pri Vas morda bolj vplivala na pojavnost (kako pogosto, kako močno izraženo) paničnih napadov, kot so paroksetin ali sertralin. Lep pozdrav.
Asist. Arijana Turčin, dr. med., 25.03.2010
Ključne besede: partnerski odnos, simbioza, zrela navezanost
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni
Sem 22 letno dekle, ki je v zvezi 28 letnim fantom. Živiva kar nekaj km narazen in se zaradi študijskih obveznosti vidiva samo ob vikendih. Skupaj sva pol leta. Začetek je bil zelo ... več
Vprašanje: Pozdravljeni
Sem 22 letno dekle, ki je v zvezi 28 letnim fantom. Živiva kar nekaj km narazen in se zaradi študijskih obveznosti vidiva samo ob vikendih. Skupaj sva pol leta. Začetek je bil zelo prijeten in izkazal se je kot nadvse ljubeč, nežen in umirjen fant. Malo sem sicer dvomila o obstoju najine zveze, že zaradi tega ker ni imel izkušenj z dekleti (bila sem njegovo prvo dekle). Ko pa sva se malo bolj spoznala in ko je nekako minila začetna zaljubljenost sem postala pozorna na njegovo obnašanje in predvsem izrazoslovje. Neprestano omenja svojo mater, njeno kuho, osebnost, probleme in se ves čas kličeta. Malo me skrbi, ker je fant star kar precej, da bi lahko mater upravičeno skrbelo in bi morala biti informirana o vsakem njegovem koraku, ki ga naredi. Poleg tega sem dobila občutek, da me na zelo prefinjen način skuša preoblikovati v njo. Želel je da postanem svetlolaska (res je da se tudi boljše počutim v svetli izvedbi, pa vendar), da začnem nositi barve, kot njegova mati, da jem zdravo hrano, kot njegova mati,...Vse to pa je obrazložil z dejstvom, da mi želi le dobro in da sem zdrava in lepa, ker me ima rad! Sprva sem verjela, ampak ko sem si malo prebrala o maminih sinčkih, me je zajela rahla panika. Ne želim si da bi morala biti ves čas v ozadju in v senci matere. Poleg tega je izrazil svoje mnenje in povedal, da bi v primeru da mati ostane samo poskrbel zanjo in jo vzel pod svojo streho, ki je zaenkrat še nima (mati je že povedala, da ima namen prodati svojo hišo in sinu kupiti stanovanje). Jezi me, da ne dovolijo da bi njihov odrasel sin res postal odrasel in sam poskrbel zase. Saj ima službo in avto,ampak... Velikokrat me tudi želi doma. Meni pa že misel, da moram biti v hiši kjer je njegova mati (s katero se mimogrede dobro razumeva) grozljiva. Počutim se neprijetno, prav zaradi starosti fanta, ki se v domačem okolju obnaša kot da je najstnik. Jaz pri 27 letih ne bi mogla več mirno spati ker bi me razjedal občutek nesposobnosti, da sem še vedno doma. Strah me je prihodnosti, sploh če pomislim kakšen fant je ob meni. Skrbi me tudi to, da imata z materjo zelo odprt odnos. Vedno ko se tušira pride v kopalnico gola, on pa je tudi in to jim je čisto normalno. No saj tudi mi doma imamo enak odnos pa vendar me pri njem to moti. Kaj naj naredim. Škoda mi je končati zvezo, že zaradi tega ker nisva dolgo skupaj. Rada bi malo počakala, potrpela, da vidim kaj bo in da mu dam priložnost. Že zato ker sem oseba, ki ne odneha kar tako in takoj in se za vsako stvar potrudi.Verjetno že vidite rešitev, da ga pač pustim in si najdem novega fanta, saj sem še mlada. Pa ni tako lahko. Ljubim ga in skrbi me. Rada bi mu pomagala. Rada bi da odraste. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Spoštovana,
Po opisu je zelo verjetno, da sta vaš partner in njegova mama pretirano (simbiotično) navezana drug na drugega (…ni imel izkušenj z dekleti…. neprestano omenja svojo mater, njeno kuho, osebnost, probleme in se ves čas kličeta … me na zelo prefinjen način skuša preoblikovati v njo … ima namen prodati svojo hišo in sinu kupiti stanovanje … ko se tušira pride v kopalnico gola …). Odrasel je, a se še vedno vede do mame odvisno kot otrok. Zelo verjetno se bo tak odnos nadaljeval, saj ne materi ne sinu ni v interesu te vezi spremeniti v bolj zrelo, ker se v njej oba očitno dobro počutita. Zavedati pa se morate, da je v takem odnosu tretji (v tem primeru vi) vedno samo – tretji. Pravite, da vas jezi, ker starši svojemu sinu ne dovolijo, da bi poskrbel zase. Ali se vam zdi, da je za to, da sami poskrbimo zase, potrebno dovoljenje? Mati ga sicer s svojim odnosom res ovira pri osamosvajanju, vendar enako mero odgovornosti nosi vaš ODRASEL partner, ki bi lahko tudi brez dovoljenja ali vzpodbude staršev prevzel odgovornosti odraslega življenja. On je namreč tisti, ki mami ne postavlja meja, ki jih ona prestopa. On je tisti, ki se obnaša kot najstnik, ki materi poroča o vsakem svojem koraku in ne zaklene vrat kopalnice, on je tisti, ki jo občuduje in skuša iz vas narediti njeno kopijo. Če boste ostali z njim, je veliko verjetnost, da se boste morali z materjo stalno boriti za partnerjevo ljubezen ali pa boste celo vedno na drugem mestu. Menite, da se bo njun medsebojni odnos bistveno spremenil, če bi se vi preselili k njemu? Najbrž ne. Delujete kot odločna oseba, zaradi česar vas je vaš partner verjetno tudi izbral (ker ste v tem podobni njegovi mami), ampak enako odločna je tudi njegova mama, ki pa ga zelo dobro pozna in ve, na katero »tipko« je potrebno pri njem pritisniti. Morda si vi predstavljate, da boste opora pri njegovem osamosvajanju, vendar tako pričakovanje ponavadi prinese razočaranja, saj bi si moral vaš partner najprej želeti samostojnosti, česar pa njegovo vedenje ne kaže (…se v domačem okolju obnaša kot da je najstnik…). Še več, to pot mora človek prehoditi sam, nihče ga ne more »za roko« peljati v samostojnost. Žal vidim za zrelo partnersko navezanost med vama le malo perspektivnih poti, razen če vas ne moti čustveno živeti v troje oziroma ob partnerju, ki ni prerasel otroško odvisnega načina vzpostavljanja odnosov. Izbira je vaša. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 28.02.2010
Ključne besede: Zlom Koželjnica
Simptomi:
Deli telesa: KOSTI, SKLEPI IN MIŠICE
Opis: Spoštovani!
Včeraj zjutraj sem bila kot sopotnica udeležena pri prometni nesreči, en avto ja prevozil stop znak in se zaletel v avto, ki ga je vozila kolegica, zaletel se je ravno v mojo stran. Bilo ... več
Vprašanje: Spoštovani!
Včeraj zjutraj sem bila kot sopotnica udeležena pri prometni nesreči, en avto ja prevozil stop znak in se zaletel v avto, ki ga je vozila kolegica, zaletel se je ravno v mojo stran. Bilo je kar dosti zvite pločevine, pri moji strani so morali gasilci odpreti vrata, saj se niso dale odpreti, prišli so tudi reševalci. Peljali so me v bolnišnico, kjer so postavili naslednje diagnoze: Fractura radii distalis dex, Contusio capitis, Contusio omae dex, Distensio mm colli. V bolnišnici sem očitno prišla malo k sebi saj me je vse zelo bolelo, roko so mi morali naravnati pod lokalno anestezijo, dobila sem tudi zdravila v žilo. Bila sem na opazovanju do večera, nato so me spustili v domačo oskrbo. Sedaj imam na roki mavec, dobila sem tudi protibolečinske tablete. Danes pa se že celi dan zelo slabo počutilm, večino časa sem lahko samo ležala, zelo me boli glava in mi je slabo, enkrat sem tudi bruhala. Zdaj pa me zanima ali je to od nesreče? Ali bi se mogla vrniti v bolnico na predčasen pregled? Zanima me tudi kaj pomenijo diagnoze, in kakšna je prognoza, kako dolgo bo trajala rehabilitacija?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Odgovor: Pozdravljeni !
Opisane težave so značilne za takšne poškodbe, tako da predčasen pregled ni potreben.
V nesreči ste si zlomili končni del koželjnice, ki so ga naravnali. Takšna poškodba praviloma zaceli pred posledic.
Poleg tega so opisali še udarec v glavo, nateg vratnih mišic in udarec v desno ramo, kar praviloma tudi ne pušča trajnih poslledic.
se pa takšne težave praviloma stopnjuje 2-4 dan po poškodbi - močnejša bolečina, slabost, vtroglavica ipd.
Okrevanje traja približno 2 meseca.
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 28.01.2010
Vprašanje: Pozdravljeni. Sem mama 16 mesečnega otroka. Zanima me vaše mišljenje glede razvoja otroka in sicer ali je lahko otrok povprečen v spoznavnem razvoju in zmore veliko stvari zaradi predvsem spodbudnega okolja? Ali pa tega, kar zmore otrok pri določeni starosti ne bi zmogel vsak, kljub spodbudam v družini? Naš malček je prvo smiselno besedo spregovoril pri 8. mesecu, zdaj tvori 2 in včasih že 3 besedno poved (npr. Kje so pati (copati)? Kaj je, mamica? Ati vozi avto. To je pazno (prazno). Iščem kjuče (ključe). Pozna in poimenuje vse črke abecede, vključno z y, w, q in x od 13. meseca starosti. Večino tudi kar pravilno izgovori, razen glasu r in y imenuje apijon. Zanimanje zanje je nastalo iz spontanega opazovanja in kazanja prometnih znakov in tabel na sprehodih v 8. mesecu in traja še danes. Pozna in poimenuje številke do 10, vključno z 0 in uporabo pojma nič. Šteje pa ne po vrsti in tudi pojma števila še ne razume, razen 0, 1 in za več stvari reče, da jih je dosti, veliko. Že pred 1. letom začel spraševati Kaj to? Od 15. meseca pozna in poimenuje vse barve ne glede na odtenke. Pokaže, poimenuje več oblik in jih pravilno vstavlja v odprtine že kar nekaj časa. Sestavi 9 delno sestavljanko in vse vstavljanke, ki jih ima, brez težav. Razume pojem enako že 2 meseca, zna poiskati pare, zdaj tudi poišče senco predmeta. Samostojno je sedel pri 6. mesecih, je pa dokaj pozno začel plaziti ( po 9. mesecu) in hoditi (proti koncu 14. meseca). Pincetni prijem je obvladal v 7. mesecu. Gradi stolp iz kock od 1. leta, zdaj že gradi enostavne različne konstrukcije. S spanjem imamo težave, ker malo spi in se ponoči zelo pogosto zbuja. Do drugih je nežen, pravičen, deli igrače, boža otroke tako v vrtcu kot doma. Ve, da cukanje, grizenje, udarec bolijo in tega namerno ne počne nikomur. Če v družini da enemu članu poljubček, to navadno stori še vsem drugim prisotnim iz družine. Na vrtec se je navadil brez težav in zelo rad hodi. Prosim za vaše razmišljanje glede na zgoraj postavljena vprašanja. Hvala in vse dobro želim.
Odgovor: Pozdravljeni!
Seveda je v psihologiji še vedno prisotna dilema, kolikšen delež prispeva k razvoju otroka okolje in koliko genetika. Glede sposobnosti velja, da so v veliki meri podedovane, kar pomeni, da naše dispozicije v veliki meri podedujemo. V kolikšni meri pa bomo te dispozicije razvili, pa je odvisno od okolja in od nas samih. Torej, rodimo se z določeno kapaciteto, koliko tega pa bomo uporabljali, pa je odvisno od okolja (v začetku je to seveda družina) in posameznikove lastne aktivnosti. To torej pomeni, da otrok, ki določene kapacitete nima, kljub spodbudam ne bo zmogel več, ko mu je dano. Vendar moramo biti pri tem previdni: spodbudno okolje lahko zelo veliko naredi pri otroku s slabšimi kapacitetami. Pri razvoju moramo upoštevati še eno dimenzijo: razvojnih faz ne moremo prehitevati, pa če smo še tako aktivni in spodbudni. Če otrok še ni zrel za obvladovanje določene aktivnosti (tukaj je pomemben predvsem nevrološki vidik), potem mu spodbude v okolju ne bodo pomagale. To pomeni, da mi kot starši ne moremo pospešiti razvoja. Če pa je otrok razvojno blizu naslednje razvojne faze (strokovno temu rečemo območje bližnjega razvoja), potem pa mu spodbude v okolju lahko pomagajo, da preide v naslednje razvojno obdobje, kar mi vidimo tako, da otrok ob naši pomoči in spodbudi zmore opravljati neko zahtevnejšo aktivnost.
Glede na vaš opis vašega sinka, imate pri vas otroka, ki se hitreje razvija na določenih področjih (spoznavni, govorno-jezikovni). Po vsej verjetnosti to kaže tudi na njegove dobre (nadpovprečne) kapacitete (sposobnosti). Vsekakor je primerno in dobro, če sledite njegovim interesom in jih spodbujete. Vsekakor mu bo spodbudno okolje koristilo, bodite pozorni, da boste posvečali pozornost tudi tistim področjem, za katere ne kaže pretiranega zanimanja. Srečno!
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., 03.01.2010
Ključne besede: ZASKRBLJENOST, STRAH
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovana!
Moje vprašanje bo daljše. Vseeno upam, da mi boste utegnila odgovoriti. Ker se že dolgo časa "spravljam" pisati, mi bo tudi kasnejši odgovor prišel zelo prav.
Sem srečno poročena in ... več
Vprašanje: Spoštovana!
Moje vprašanje bo daljše. Vseeno upam, da mi boste utegnila odgovoriti. Ker se že dolgo časa "spravljam" pisati, mi bo tudi kasnejši odgovor prišel zelo prav.
Sem srečno poročena in mamica treh otrok. Velik je že v puberteti, srednji otrok prehaja v njo, tretji otrok pa ima še nekaj let do tja. Z možem se odlično razumeva in tudi v službi imam odlične delovne pogoje. Na pogled vse lepo, prav in popolno.
Problem pa so moji možgani, moje misli in zavest. Od kar sem v tretje rodila, se strašansko bojim vsega. No, ne ravno bojim ... opazila sem, da svoje otroke zelo omejujem pri določenih igrah, situacijah ... ker v vsaki stvari, dejanju naredim zaključek črnega scenarija. Npr.: starejši otrok želi s kolesom na igrišče pred svojo šolo (star je 14 let), pa si ga ne upam pustiti, ker me je preveč strah, da bi ga povozil avto oz. Bog ne daj, da bi se mu kaj zgodilo. Ali pa ima ob sobotah tekme in zgodaj vstanem, da ga peljem dve postaji od doma (lahko bi šel z avtobusom), pa me strah pred tem, da če bi se mu kaj zgodilo, da si ne bi nikoli odpustila.
Ti strahovi so čedalje močnejši in včasih ponoči, ko sem sama s svojimi mislimi enostavno ne morem zaspati. Srce mi začne močno razbijati, dihati začnem težje ... moram vstati, si obraz umiti s hladno vodo in si sama sebi v ogledalu povedati, da moram nehat pretiravat.
Misli mi včasih tako odplujejo, da postanem neizmerno žalostna - jokanja pa si ne dopustim, ker mi tako ali tako ne bi pomagal.
Enkrat sem že govorila s svojo zdravnico. Dala mi je napotnico za psihiatra - vendar nikoli nisem šla! Zdaj pa počasi čutim potrebo po tem, da bi se morala z nekom pogovoriti!
Vesel december želim in hvala za odgovor!
Morda še to, ljudje me poznajo kot eno najbolj nasmejanih oseb, vedno pozitivno naravnano in sploh vedno pozitivne energije. Moja krinka veste!
Odgovor: Spoštovani!
Se opravičujem za kasnejši odgovor, ki ste ga pa tako že slutili.
Pišete, da ste pretirano zaskrbljeni in se obremenjujete zaradi potencialnih nevarnosti, ki pa jih je v življenju vse polno in v vaših domišljijskih katastrofičnih predvidevanjih pridobivajo dramatične razsežnosti.
Vprašajte se kakšna je kakovost življenja, kjer vso svojo energijo usmerjamo v poskuse preprečevanja nezaželjenega in trepetamo pred neugodnimi razpleti. Tudi v primeru, da kljub vašim strahovom vse poteka tako kot bi si želeli- končate kot trepetajoča živčna razvalina.
Naj vas ne bo strah živeti, soočite se sami s seboj in vašim, zdaj že utirjenim načinom funkcioniranja.
Ali gre za zgrešena miselna prepričanja, da boste s tem, ko boste zaskrbljeni nezaželjeno preprečili?
Pravijo, da tisti, ki se boji umreti nikoli ne bo mogel dovolj polno in neobremenjeno živeti.
Strah je tisto,česar se bi morali izogibati in bati, saj z njim poleg svojega življenja zastrupljate in omejujete še življenja svojim potomcem, ki bodo, naučeni preko vaših zaskrbljenih odzivov, doživljali življenje kot nekaj, česar se je treba bati, in biti ves čas na preži pred negativnim.
Poiščite si pomoč,antidepresivi včasih olajšajo premik v razmišljanju in preusmeritev pozornosti na tisto v življenju, kar nas dela srečne in notranje izpolnjene.
Glede na to, da zmorete ljudem kazati svojo pozitivno in navdušeno plat so v vas gotovo še zaloge optimističnega duha, ki jih je potrebno čimprej- berite TAKOJ- mobilizirati, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med.,
Ključne besede: epilepsija, zdravniško potrdilo
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: dober dan,sem star 36 let,epilepsijo imam od 13
leta dalje,toda napadov nimam 4 leta,imam
vozniško dovoljenje b kategorije ki so mi ga zaradi
nesreče oduzeli pred 10imi leti,za dobo dveh ... več
Vprašanje: dober dan,sem star 36 let,epilepsijo imam od 13
leta dalje,toda napadov nimam 4 leta,imam
vozniško dovoljenje b kategorije ki so mi ga zaradi
nesreče oduzeli pred 10imi leti,za dobo dveh
let.toda avto vozim vsa ta leta brez problemov
vsaki dan v službo.delam v tiskarni ze 10 let kot
tiskar.jemljem zdravila depakine 500mg in lamiktal
100mg.hotel sem pred kratkim dvigniti vozniško
dovoljenje a so mi na opčini povedali da moram
prinesti novo zdravniško potrdilo,a nevem če ga
bom dobiu ker sem pred 3 leti zaprosiu za
invalidsko kar mi ni uspelo in so mi rekli da lahko
normalno opravljam svoje delo.problem je tu in
upam da me boste zastopili ker sem takrat ko sem
si urejal invalidsko lagal da imam napade i n
nevem sedaj kaj bi bilo če bi šel po zdravniško
dovoljenje in če bi ga dobil.prosim za vaš nasvet
kaj naj naredim.vnaprej se vam zelo zahvaljujem.
Odgovor: Pozdravljeni,
priporočam vam, da se s svojim osebnim zdravnikom odkrito pogovorite o problemu in prepričan sem, da se bo vse uredilo vam v prid. Kar pogumno v akcijo!
Lep pozdrav,
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.,
Ključne besede: specifične učne težave, disleksija
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Živijo, imam punčko staro 7 leti. Še vedno ne vem kakšne tažave ima in kome naj se obratim. Težave so se začele v tem da nedohiteva svoje sošolce v znanju. veliko delam znjo in vedno sem sebe za to ... več
Vprašanje: Živijo, imam punčko staro 7 leti. Še vedno ne vem kakšne tažave ima in kome naj se obratim. Težave so se začele v tem da nedohiteva svoje sošolce v znanju. veliko delam znjo in vedno sem sebe za to krivila, tako da sem mislila da se slabo ukvarjam z njo. vse do prejšneg tedna ko sam spoznala da je naš problem resnejši. na uprašanje o zajtrku, kosilu in večerji. je odgovorila da za zajtrk je večerjo. da sam joj rekla da je zajtrk, športni avto bi mi verjela. bila sam presenečena tudi da nezna kolikokrat dnev no je, na to je odgovorila 10x. nemorem verjet kako negdo kome so v vrtcu, zdaj v šoli eno te isto vsak dan ponavljali otroci zajtrk,malica, kosilo. ta vrsnti red je vedno isti pri otroku, in dnevno vsak dan se ponavlja, zadnjih 7 let. ni zapomnio i nezna kaj je i gdaj je zajtrk. kako naj rečem, nekih večjih učnih težav ni sem nareka, ispušča črke, pa tudi govornih napak še vedno dela, ali sam to opravičivala zaradi dvojezičnosti. upala bi se reč kod da ima luknje v spominu. vse napamet uči. Opravičujem se za slabo slovenščino, hvala za odgovor.
Odgovor: Pozdravljeni!
Glede na opisane znake bi lahko pri vaši hčeri šlo za specifične učne težave, ki pa jih je potrebno bolj natančno diagnosticirati. Nekateri znaki, ki jih opažate pri hčeri, bi lahko nakazovali, da ima vaša hči disleksijo (izpuščanje in menjavanje črk, težave z zaporedji, težave z izražanjem, težave z nareki, težave s pomnjenjem). Vsekakor je potrebno preveriti, kaj je vzrok težav vaše hčere. Svetujem vam, da se obrnete na enega od Svetovalnih centrov za otroke in mladostnike v Ljubljani, Mariboru, Kopru ali Novem mestu. Srečno!
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., 25.12.2009
Ključne besede: Glava Poškodba Pretres Krvavitev
Simptomi:
Deli telesa: KOSTI, SKLEPI IN MIŠICE
Opis: Očeta starega 82 let je 20.10.2009 na prehodu za pešce zbil avto. Pri tem je med ostalim utrpel močan pretres možganov, po enem tednu pa se je pojavila krvavitev možganov. Sedaj hodi samo s pomočjo ... več
Vprašanje: Očeta starega 82 let je 20.10.2009 na prehodu za pešce zbil avto. Pri tem je med ostalim utrpel močan pretres možganov, po enem tednu pa se je pojavila krvavitev možganov. Sedaj hodi samo s pomočjo hodulje in še to zelo težko, kar lahko stori le s pomočjo dveh odraslih oseb. Govori zelo težko in nepovezano, vendar dogajanje okoli sebe spremlja in se vsega zaveda. Nevrolog je prejšnji teden napovedal punktiranje vode iz glave, sedaj pa si je premislil in se odločil, da bo dal očeta povsem nepokretnega domov. Odkar so nam povedali, da se mu v glavi nabira voda se njegovo stanje poslabšuje. Punkcijo naj bi opravil približno po enem mesecu od sedaj, ko bo poklican na kontrolo. Naprošamo vas za mnenje, kaj ta punkcija pomeni za okrevanje očeta v primeru da bo opravljena šele čez mesec dni.
Odgovor: Pozdravljeni !
Očitno vam lečeči nevrolog ni zadovoljivo pojasnil stanja, tako da je najbolje, da ga pokličete in vprašate za mnenje, saj bo on najbolje vedel, kakšni so razlogi za takšno odločitev.
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 17.11.2009
Ključne besede: kap
Simptomi:
Deli telesa: GLAVA
Opis: Očeta starega 82 let je 20.10.2009 na prehodu za pešce zbil avto. Pri tem je med ostalim utrpel močan pretres možganov, po enem tednu pa se je pojavila krvavitev možganov. Sedaj hodi samo s pomočjo ... več
Vprašanje: Očeta starega 82 let je 20.10.2009 na prehodu za pešce zbil avto. Pri tem je med ostalim utrpel močan pretres možganov, po enem tednu pa se je pojavila krvavitev možganov. Sedaj hodi samo s pomočjo hodulje in še to zelo težko, kar lahko stori le s pomočjo dveh odraslih oseb. Govori zelo težko in nepovezano, vendar dogajanje okoli sebe spremlja in se vsega zaveda. Nevrolog je prejšnji teden napovedal punktiranje vode iz glave, sedaj pa si je premislil in se odločil, da bo dal očeta povsem nepokretnega domov. Odkar so nam povedali, da se mu v glavi nabira voda se njegovo stanje poslabšuje. Punkcijo naj bi opravil približno po enem mesecu od sedaj, ko bo poklican na kontrolo. Naprošamo vas za mnenje, kaj ta punkcija pomeni za okrevanje očeta v primeru da bo opravljena šele čez mesec dni.
Odgovor: Spoštovani,
menim da sem pomota prejela to vprašanje, jaz sem specialistka za pljučne bolezni. Za to zadevo prosim obrnite se na neurologa.
Lep pozdrav
Mag. Tanja Gržetić - Romčević, dr. med., 18.11.2009
Ključne besede: težave, skrajšan delovni čas, priporočilo operaterja
Simptomi:
Deli telesa: ROKE
Opis: Pozdravljeni,stara sem 34 let in v začetku oktobra letos sem bila operirana na desni roki-sindrom karpalnega kanala.Čez 1 teden mi poteče od komisije bolniška(trajanje bolniške točno 6 tednov), z ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,stara sem 34 let in v začetku oktobra letos sem bila operirana na desni roki-sindrom karpalnega kanala.Čez 1 teden mi poteče od komisije bolniška(trajanje bolniške točno 6 tednov), z končano 10x terapijo.Ker se vozim z avtom v službo, sem danes probala voziti avto in me pri menjavi prestavne ročice in potegom in spustom ročne zavore boli roka in je brez moči.Delam v trgovini z živili (dvigovanje zabojev,..)in bliža se čas decembra, ko imamo trgovci največ dela, se bojim prevelike obremenitve roke, zato me zanima ali sem lahko opravičena za 4 urno delo do novega leta in ali potrebujem kakšno potrdilo od zdravnika, ki me je operiral. Za odgovor se vam prav lepo zahavljujem!
Odgovor: Spoštovana
Menim, da gre pri vas za običajen pooperativni potek. Težave, ki jih omenjate so seveda v tem času še lahko prisotne in jih je pričakovati še nekaj mesecev.
Sam običajno priporočam, da še po zaključku staleža nekaj časa oseba ne opravlja težjih opravil, ali dela kjer so potrebni dolgotrajni in številni ponavljajoči gibi s prsti in zapestjem ter prisiljen položaj zapestja.
Vsekakor mora lažje delo, ali za delo v skrajšanem delovnem času predlagati vaš osebni zdravnik na priporočilo operaterja.
Upam, da bodo vaše težave čimprej prenehale.
Prim. asist. Erik Vrabič, dr. med., 22.11.2009
Vprašanje: Ključnica
Pred dvemi meseci me je na kolesu zbil avto. Pri tem sem dobil močan udarec v ramo. Že pri prvem rtg je bilo vidno in kasneje čez en mesec na uv potrjeno, da je za 7mm dvignjena ključnica. Na srečo ni bila nobena kost zlomljena, mi je pa na traumatološki zdravnik dejal, da moram z roko mirovati vsaj tri tedne, drugače bom moral na operacijo, ker naj bi imel tudi natrgane vezi. Zdaj hodim na razgibavanje in gibljivost rame se mi izboljšuje, bolečina na mestu, kjer je ostala stopnička zaradi dvignjene ključnice, pa je ob dvignjeni roki in rotaciji navzven še vedno kar močna in ostra. Mišica naj ne bi bila poškodovana.
Kaj pomeni ta ostra bolečina?
Kako do operativnega posega za poravnavo kjučnice, ki jo je očitno spodnja kost izpodrinila?
Smem pričeti z delom, ki je bolj fizično?
Hvala za odgovor.
Odgovor: Pozdravljeni !
Bolečina je posledica poškodbe vezi in ostalih struktur v samem sklepu
( tu se nahaja podobna "zadeva" kot meniskus v kolenu ) s posledičnim vnetjemm prihaja pa tudi do mehanskega draženja, kar lahko traja nekaj mesecev ( pri določenih obremenitvah oziroma položajih ).
Operacija najkerjetneje ne bo potrebna, če gre za nekaj milimetrski premik, je pa možno, da se zadeva z meseci slabša, če imate večje obremenitve ( na delu ali pri športu ).
Z delom lahko pričnete - delate lahko vse, kar vam ne povzroča bolečine oziroma poslabšanja.
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 01.11.2009
Vprašanje: Lepo pozdravljeni,
pred petimi tedni sem si zlomila gleženj, in sicer lateralni maleol. Šlo je za preprost zlom, nisem imela operacije. Dobila sem nehodilen gips, ki sem ga imela 4 tedne. Po enem tednu so mi ga zamenjali, ker me je žulil, vendar to verjetno ni pomembno. Po tem obdobju so mi gips odstranili in nisem dobila hodilnega, ampak so me napotili na fizioterapijo, ki jo sedaj izvajam en teden in v prihodnjem tednu že začnemo z obremenjevanjem oziroma s poskusi hoje. Gibljivost gležnja je dobra (nekoliko "zateguje" le še ahilovo tetivo. Upam, da je opis stanja dovolj natančen.
Postavljata se mi dve vprašanji, na kateri mi nihče ne zna (ali pa morda ne želi) odgovoriti, in sicer: dobila sem napotnico za 10 kombiniranih terapij. To se mi zdi zelo malo, saj imam terapijo vsak dan in sem torej že na polovici, pa bomo šele začeli s hojo. Ali obstaja možnost, da se število terapij poveča. Moje drugo vprašanje pa je bolj ljudsko in sicer - ali lahko predvidevate, kdaj bi ob normalnem poteku zdravljenja ponovno lahko začela voziti avtomobil? Pa še, če mogoče veste, ali je v mojem stanju prepovedano (zakonsko), da vozim avto z avtomatskim prestavljanjem (poškodovano imam namreč levo nogo, ki je tako ne bi uporabljala).
Najlepša hvala za vaše odgovore in lep dan!
Odgovor: Pozdravljeni !
1. Veliko pomembneje je, da izvajate predvsem vse pokazane in naučene vaje večkrat dnevno doma. Sama FTH je pomembna v začetku, nato pa je pri normalnem poškodovancu, ki sodeluje in je motiviran za čimprejšnje okrevanje, pomembno predvsem lastna "udeležba". Seveda se lahko število terapij tudi poveča v kolikor se oceni, da rehabilitacija počasneje napreduje in bi s tem lahko pridobili na hitrosti in uspehu rehabilitacije.
2. Približno mesec dni po odstranitvi mavca - pomembno je, da imate dobro gibljivost in moč ter zanesljivost ( da vam noga oz. gleženj v pomembnem trenutku ne odpove ). Zakona v zvezi s tem ne poznam, mislim pa, da v takšnem stanju lahko vozite avto .
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 08.09.2009
Vprašajte Veroniko!
punca_1: Živjo veronika! Imam problem.. s fantom sva i...lekadol in ketonal
zazdravje: Pozdravljeni, zanima me, koliko časa mora m...krvavitev pri spolnem odnosu
punca_1: Živjo! Mene pa neki zanima.. s fantom sva imel...